Potop (zgodovina): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 28:
Tudi švedski kralj [[Karel X. Švedski|Karel X. Gustav]] je želel biti udeležen pri razkosavanju oslabljene dežele, še posebej ker ga je k temu nagovarjal poljski magnat Heronim Radziejewski, ki je zaradi osebnega spora s poljskim kraljem pobegnil v [[Stockholm]]. Karel Gustav je prelomil stumsdorfsko premirje iz leta 1635 in zavzel najprej poljske posesti ob [[Baltik]]u, potem pa do julija 1655 skoraj brez boja ves zahodni del države. [[Varšava]] je padla skoraj brez strela in kmalu se je moral vdati tudi Krakov, ki ga je branil eden najbolj nadarjenih tedanjih poljskih poveljnikov Stefan Czarniecki. Šlahta in magnati so pristali na sodelovanje s Švedi (tudi kasnejši poljski kralj [[Jan III. Sobieski|Jan Sobieski]]). [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]] je z dvorom pobegnil k [[Habsburžani|Habsburžanom]] v [[Šlezija|Šlezijo]], doma pa je dobivala vse več privržencev zamisel, da bi ga vrgli s prestola in izvolili za kralja Karla Gustava (oba sta bila iz [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]], njuna očeta sta bila bratranca).
Nasilno vedenje in ropanje švedskih vojakov, ki je najbolj prizadelo kmete, pa je kmalu sprožilo spontan ljudski odpor, ki so ga podžigala tudi verska čustva pretežno [[Katolicizem|katoliškega]] prebivalstva do [[Protestantizem|protestantskih]] osvajalcev. Jeseni 1655 je prišlo do oboroženih nastopov proti okupatorjem. Začeli so ga častniki kronske vojske, ki niso prišli na sovražnikovo stran; na lastno pest so organizirali odrede, ki so se vanje stekali z vseh strani meščani, kmetje in manj premožni a bolj domoljubni plemiči, in začeli s partizanskim načinom bojevanja. Sovražno razpoloženje proti protestantskim napadalcem se je še posebej povečalo, ko so ti dva meseca oblegali po čudežih sloveči samostan [[Pavlinci|pavlincev]] v [[
Decembra 1655 je mesto [[Nowy Sącz]] rešila iz švedskih rok vojska več tisoč kmetov. Ljudskemu gibanju se je pridružilo še plemstvo, ki ga je švedsko vladanje razočaralo. Glavni preobrat v poteku dogodkov pa je decembra 1655 prinesla povezava poljske vojske v Tyszowcah v vojaško konfederacijo (''konfederacja tyszowiecka'') .
| |||