Štefan Uroš V.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Vladanje: zapuščina |
|||
Vrstica 43:
Izjemna skromnost in strpnosti tega vladarja je bil glavni razlog, da so ga imenovali "Nemočni", in hkrati razlog, da ga je [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbska pravoslavna cerkev]] 211 let po smrti kanonizirala. Pokopan je v [[samostan Jazak|samostanu Jazak]] na [[Fruška gora|Fruški gori]].
==Zapuščina==
[[Slika:Uros nejaki civot.jpg|thumb|250px|Krsta z relikvijami Uroša V., [[Samostan Jazak|samostan Jazak]]]]
Na Stefana Uroša V. se danes gleda kot na šibkega in neodločnega vladarja, ki v nasprotju z njegovim sposobnim in močnim očetom ni bil sposoben obdržati srbskega plemstva pod svojim nadzorom. V njem se vidi tudi vladarja, ki je veliko prispeval k propadu Srbskega cesarstva in temu, da je Srbija postala vazal Osmanskega cesarstva.
V srbskem izročilu in epskem pesništvu je pogosto opevan kot dobronameren vladar prijetnega videza, toda šibkega značaja. Nekako tako nanj gledajo tudi zgodovinarji. Nekateri trdijo, da ni bil tako nesposoben in da je bil propad cesarstva mnogo manj spektakularen, kot se opisuje. Dolgo je veljalo, da ga je umoril njegov sovladar Vukašin Mrnjavčević, potam pa je bilo dokazano, da je Vukašin umrl pred njim.
Leta 1825 je Stefan Stefanović, srbski pisec, ki je živel v Avstrijskem cesarstvu, napisal tragično igro ''Smrt Uroša V.'' V njej so združena zgodovinska dejstva in ljudsko izročilo in prepričanje, da ga je umoril kralj Vukašin.
==Sklici==
| |||