Štefan Uroš V.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Vladanje: slog |
|||
Vrstica 33:
Dokument iz zgodnjega vladanja Uroša V. je v nasprotju s splošnim mnenjem o njegovi nesposobnosti. Leta 1356 je Matej Kantakuzen, kandidat za [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] prestol, zbral vojsko 5.000 Turkov in se odpravil na pohod na Ser, srbsko prestolnico [[Uglješa Mrnjavčević|Jovana Uglješe]]. Uroš V., čigar mati je vladala iz Sera, se je odločil zbrati vojsko in jo braniti. Ko so Matej in njegovi Turki napadli Ser, je oblegancem prišel na pomoč Vojihna iz Drame, ključna oseba v tej regiji. Porazil je Turke in ujel Mateja Kantakuzena. Obdržal ga je v ujetništvu, dokler ga ni odkupil bizantinski cesar [[Ivan V. Paleolog]].
V naslednjih letih se je [[Srbsko cesarstvo]] postopoma razdrobilo v konglomerat kneževin. Nekatere sploh niso priznale Uroševe oblasti. Urošu ni pomagala niti njegova mati, ki je začela vladati samostojno iz Sera v zavezništvu z [[Jovan Uglješa|Jovanom Uglješo]]. Podoben avtonomen položaj sta si prilastili tudi družini Dejanović in Balšić in Nikola Altomanović. Po letu 1365 je najmočnejši srbski plemič postal [[Vukašin Mrnjavčević]], ki je postal sovladar Uroša V. in dobil naslov "srbski kralj".<ref>Ćirković 2004, str. 77-79.</ref> Ker Uroš ni imel otrok, je Vukašin za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina [[Marko Mrnjavčević|Marka]] z naslovom "mladi kralj".<ref>Sedlar 1994, str. 31.</ref>
[[Slika:Serbia 1360 en.png|thumb| Notranja delitev Srbije po letu 1360]]
Stefan Uroš V. je umrl brez naslednika decembra 1371. Pred njegovo smrtjo je večina srbskega plemstva padla v bitki s Turki na [[Bitka na Marici|Marici]] na začetku tega leta.<ref>Ostrogorsky 1956, str. 481, 485.</ref><ref>Ćirković 2004, str. 79-80.</ref> Natančen vzrok za njegovo smrt v relativno mladih letih ostaja neznan. Vukašinov sin Marko je nasledil očetov kraljevski naslov, dejanska oblast v severni Srbiji pa je bila v rokah [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Slednji ni privzel vladarskih naslovov, povezanih z dinastijo Nemanjić, in za naslovnega kralja Srbije sprejel bosanskega kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka I.]], vnuka [[Stefan Dragutin|Stefana Dragutina]]. Srbija je po porazu v [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] leta 1389 naslednje leto postala vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], v kateri je še naprej učinkovito vladala družina Lazarević, za njo pa do padca [[Smederevo|Smedereva]] leta 1459 njena naslednica družina Branković.
Po velikih osvojitvah njegovega očeta je Uroš postal žrtev novega srbskega plemstva, ki je obogatelo s plenjenjem v nedavnih vojnah. Vzdrževanje reda in državnih instrumentov je bilo zaradi neobstoječe infrastrukture med starimi in novimi ozemlji nemogoče.
Izjemna skromnost in strpnosti tega vladarja je bil glavni razlog, da so ga imenovali "Nemočni", in hkrati razlog, da ga je [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbska pravoslavna cerkev]] 211 let po smrti kanonizirala. Pokopan je v [[samostan Jazak|samostanu Jazak]] na [[Fruška gora|Fruški gori]].
==Sklici==
| |||