Štefan Uroš V.: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
viri
Octopus (pogovor | prispevki)
slika
Vrstica 29:
 
Smrti Uroševega očeta je hitro sledila smrt guvernerja Tesalije Preljuba. Spomladi 1356 se je na obali [[Tesalija|Tesalije]] izkrcal despot Nikifor II. Orsini Dukas s svojo vojsko in jo hitro osvojil. Orsini je zatem iz [[Etolija|Etolije]] in [[Akarnija|Akarnije]] izrinil despota [[Simeon Uroš Nemanjić|Simeona Uroša]], strica in najbližjega moškega sorodnika mladega cesarja. Simeon se je umaknil v Epir in zahodno Makedonijo, osvojil Kostur in se razglasil za carja v upanju, da bo postal Urošev sovladar ali ga celo zamenjal na srbskem prestolu.<ref>Mihaljčić 1975, str. 14.</ref> Njegova razglasitev ni bila splošno sprejeta. Podprlo ga je samo nekaj južnih pokrajin.<ref name=ref9>Mihaljčić 1975, str. 17.</ref> Ker Sabor (državni svet) v [[Skopje|Skopju]] ni sprejel Simeonovih zahtev, je postal Simeon politično dejavnejši in objavil tudi nekaj listin.<ref name=ref9/> Leta 1358 je napadel [[skadar]]sko regijo in poskušal osvojiti staro srbsko pokrajino [[Zeta|Zeto]], vendar je bil premagan.<ref>Mihaljčić 1975, str. 18–19.</ref> Po porazu se je obrnil proti jugu in ponovno osvojil Epir in Tesalijo, kjer je še naprej vladal kot ''"car Srbov in Grkov"''.<ref>Ćirković 2004, str. 75-76.</ref>
 
[[Slika:Loza Nemanjica Decani c 2.jpg|thumb|upright|left|Mladi Uroš V.; samostan [[Visoki Dečani]]]]
 
Iz zgodnje zgodovine vladanja Uroša V. obstaja dokument, ki je v nasprotju s splošnim mnenjem o njegovi nesposobnosti. Leta 1356 je Matej Kantakuzen, kandidat za [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] prestol, zbral vojsko 5.000 Turkov in se odpravil na pohod na Ser, srbsko prestolnico [[Uglješa Mrnjavčević|Jovana Uglješe]]. Uroš V., čigar mati je vladala iz Sera, se je odločil zbrati vojsko in jo braniti. Ko so Matej in njegovi Turki napadli Ser, je oblegancem prišel na pomoč Vojihna iz Drame, ključna oseba v tej regiji. Porazil je Turke in ujel Mateja Kantakuzena. Obdržal ga je v ujetništvu, dokler ga ni odkupil bizantinski cesar [[Ivan V. Paleolog]].
Vrstica 43 ⟶ 45:
* {{cite book|last=Mihaljčić|first=Rade|author-link=Rade Mihaljčić|year=1975|script-title=sr:Крај Српског царства|trans-title=End of the Serbian Empire|publisher=Srpska književna zadruga|place=Belgrade|ref=harv}}
* {{cite book|last=Mihaljčić|first=Rade|year=1989|edition=2nd|script-title=sr:Крај Српског царства|trans-title=End of the Serbian Empire|publisher=Beogradski izdavačko-grafički zavod|place=Belgrade|ref=harv}}
* {{Cite book|ref=harv|last=Nicol|first=Donald M.|authorlink=Donald M. Nicol|title=The Last Centuries of Byzantium, 1261-1453|origyear=1972|year=1993|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/?id=y2d6OHLqwEsC}}
* {{Cite book|ref=harv|last=Nicol|first=Donald M.|authorlink=Donald M. Nicol|title=The Reluctant Emperor: A Biography of John Cantacuzene, Byzantine Emperor and Monk, c. 1295-1383|year=1996|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/?id=7bXGTfK_ogAC}}
* {{Cite book|ref=harv|last=Ostrogorsky|first=George|authorlink=|title=History of the Byzantine State|year=1956|location=Oxford|publisher=Basil Blackwell|url=https://books.google.com/books?lr=&redir_esc=y&hl=sr&id=Bt0_AAAAYAAJ}}
* {{Cite book|ref=harv|last=Popović|first=Tatyana|year=1988|title=Prince Marko: The Hero of South Slavic Epics|location=New York|publisher=Syracuse University Press|url=https://books.google.com/books?id=ok93aZ27r-oC}}