Josip Pelikan: Razlika med redakcijama

Že 4. maja 1910 so mu izstavili fotografsko obrtno dovoljenje in tako je 67 let opravljal vlogo vizualnega spomina svojega okolja, večino tega časa v Celju, sredi [[20. stoletje|20-tih let 20. stoletja]] je svojo dejavnost razširil še v [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]], [[Dobrna|Dobrno]] in [[Rimske Toplice]]. Izobrazil je številne odlične fotografe, njegov obsežen fotografski opus pa zajema vse pomembnejše dogodke njegovega časa; dve svetovni vojni, rojstvo in propad držav in druge dogodke, v mirnejših časih pa se je velikokrat posvetil lepotam narave – zlasti planinskega sveta. Ustvaril je portrete uglednih kulturnih delavcev, njegovi motivi so izhajali kot razglednice in kot reprodukcije v knjigah in revijah. Pelikan je tudi začetnik industrijske in reklamne fotografije na Slovenskem. Njegova obsežna fotografska zapuščina, ki jo po delih hranijo številne celjske ustanove, predvsem pa [[Muzej novejše zgodovine Celje]], predstavlja pravo legendo celjske fotografije in slovi po izredni kvaliteti. Pelikanov atelje je edini v celoti ohranjen v Sloveniji. Je muzejsko urejen in v njem je mogoče še naročiti klasično fotografiranje ob posebnih priložnostih.