Glasbeni klasicizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Atcovi (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 93.103.39.232 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Atcovi
besedo "ga"
Vrstica 2:
[[Slika:Haydn portrait by Thomas Hardy (small).jpg|thumb|right|250px|[[Joseph Haydn]]]]
[[Slika:Beethoven.jpg|thumb|right|250px|[[Ludwig van Beethoven]]]]
'''Klasicizem''' je [[glasba|glasbeni]] slog v [[Evropa|evropski]] [[resna glasba|resni glasbi]]. V klasicizmu prevladuje polifonija oz. večglasje. Kronološko ga okvirno ga umeščamo med letnici [[Bach]]ove ([[1750]]) in [[Ludwig van Beethoven|Beethovnove]] smrti ([[1827]]), čeprav potekata prehoda iz [[Baročna glasba|baroka]] v [[klasicizem]] in iz klasicizma v [[romantična glasba|romantiko]] dlje časa. Izraz klasicizem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]] pogosto dvoumno poimenujemo s splošnejšim pojmom '''klasika''', ki ima več pomenov (od [[Grki|starogrške]] in [[Rimska umetnost|rimske umetnosti]] pa do sinonima resnično, lepo, razumljivo, vzorno; za slog ustaljenih značilnosti neke [[kultura|kulture]]).
 
V dobi klasicizma je družbeni razvoj potekal od [[fevdalizem|fevdalizma]] k [[meščanstvo|meščanstvu]], ki se je porajalo kot nov, napredni [[družbeni sloj]] in si začelo ustvarjati svoj lastni slog življenja. Ta prehod se je kazal tudi v umetnosti, ki vselej reagira na premike v razvoju človeške družbe. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je bila [[umetna glasba|umetna]] [[posvetna glasba]] izvajana le v zaprtih krogih premožnejšega sloja, je meščanstvo prineslo [[demokracija|demokratizacijo]] z odpiranjem javnih [[gledališče|gledališč]] in [[koncertna dvorana|koncertnih dvoran]]. S pridobitvijo novega občinstva je bilo širšemu krogu ljudi omogočeno aktivno sodelovanje pri oblikovanju nove umetnosti. Prvi javni koncerti so se začeli v [[London]]u leta [[1714]], v [[Pariz]]u leta [[1725]], na Dunaju pa sredi [[18. stoletje|18. stoletja]].