Filogenija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Glej tudi: restub |
m bolj nazorno |
||
Vrstica 1:
[[slika:Phylogenetic tree scientific names.svg|thumb|300px|Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej.]]
'''Filogenija''' je v [[biologija|biologiji]] shematska predstavitev [[evolucija|evolucijske]] zgodovine in sorodnosti skupin [[organizem|organizmov]] ([[takson]]ov). Temelji na osnovni predpostavki, da novi taksoni (na primer [[vrsta (biologija)|vrste]]) nastajajo z razcepom skupnega prednika na dve evolucijski liniji, zato ima obliko drevesa, kjer od najstarejšega skupnega prednika nastajajo nove in nove razvejitve. [[Filogenetsko drevo]] je torej sestavljeno iz dveh osnovnih enot: vozlišča predstavljajo skupne prednike, veje pa njihove potomce, pri čemer
Neposredni materialni dokazi o poteku evolucije pogosto niso na voljo, zato biologi uporabljajo še eno temeljno predpostavko: če si dva taksona delita mnogo znakov, to pomeni, da sta si bolj sorodna, in obratno. Obstaja več teoretskih pristopov k interpretaciji sorodstvenih povezav na podlagi deljenih znakov, med katerimi danes prevladuje t. i. kladistični pristop, tako močno, da se v literaturi kladistika običajno obravnava kar kot sopomenka za filogenetiko. Kladistiki iščejo [[klad]]e - ''naravne'' skupine, ki vključujejo skupnega prednika in vse njegove potomce. Pri tem pristopu so ključni kriterij za tvorjenje filogenetskega drevesa t. i. izpeljani znaki ali [[sinapomorfija|sinapomorfije]]. To so znaki, ki si jih delijo vsi pripadniki skupine in njihov skupni prednik, ne pa tudi pripadniki drugih skupin. Drevo, ki je rezultat filogenetske analize, je [[hipoteza]] o evoluciji in sorodnosti preučevanih taksonov, ki jo je možno preskušati z vključevanjem novih znakov, podatkov o [[izumrtje|izumrlih]] prednikih ipd.
| |||