Nomokanon Svetega Save: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m →‎Sklici: Kategorija:Ustavno pravo
Octopus (pogovor | prispevki)
Bizantinski nomokanoni
Vrstica 7:
V Savin Nomokanon niso bila vključena bizantinska zakonska besedila Ekloga, Epanagoga in Balsamonovi komentarji iz 12. stoletja, ki cerkev podrejajo državi, zato sta cerkev in država v Raški postali enakopravni partnerici.<ref name=ref3/>
Sava je v Naomokanonu navedel tudi Atanasijev popis kanonskih knjig, da bi preprečil uporabo slovanskih apokrifov.<ref> Branko Bjelajac. Srbi i rukopisno Sveto pismo.</ref>
 
==Bizantinski nomokanoni==
Takšen cerkveni zbornik se prvič omenja leta 451 v povezavi z odločitvami [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskega koncila]]. V ta zbornik so bila vključena skrajšana besedila vseh pravil (sinopsis). Sestavljanje zbornika se pripisuje Štefanu Efeškemu, po katerem je dobil naslov Sinopsis Štefana Efeškega.
 
Sestavljanje cerkveno-civilnega zbornika, v katerem je bila vsebina urejena sistematsko po pravnih vprašanjih, ki jih obravnava, se pripisuje carigrajskemu patriarhu Ivanu Sholastiku. Njegov zbornik je vseboval tudi 12 novel cesarja [[Justinijan I.|Justinijana]], ki so se nanašale na cerkveno pravno problematiko. Napisan je bil okoli leta 550 in se po avtorju imenuje Nomokanon Ivana Sholastika ali Sintagma Ivana Sholastika. Sintagma se imenujejo nomokanonski zborniki, ki vsebujejo samo pravila brez razlag.
 
Na začetku 7. stoletja je bil v obdobju patriarha Sergeja (610-638) napisan zbornik Kanonska sintagma, ki jo je pravnik Julijan združil z zbirko zakonov iz Justinijanove zakonodaje (''Collectio tripartita'') neznanega avtorja iz istega obdobja. Nastali zbornik se je imenoval Nomokanon v 14 naslovih. V ta nomokanon so bila leta 883 vnešena pravila Trulskega in [[Drugi nicejski koncil|Drugega nicejskega koncila]], pravila vmesnih carigrajskih in več drugih koncilov. Predgovor je napisal patriarh Fotij, zato se po njem imenuje Fotijev nomokanon. Njegov nomokanon je s sklepom na carigrajskem koncilu leta 920, na katerem so prisostvovali štirje patriarhi, razglašen za uradni pravni akt krščanske cerkve.
 
==Sklici==