Ukrajinščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Jezik
Ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijonom Ukrajincem. Število vseh ukrajinsko govorečih se giblje pri 33 milijonih. ▼
Razširjen je tudi v Rusiji, Belorusiji, Kazahstanu, Belgiji, pri potomcih ukrajinskih emigrantov v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in Nemčiji ter v osrednjih in vzhodnih državah Evrope (na Poljskem, Slovaškem, Češkem, Hrvaškem, Madžarskem, v Romuniji, Moldaviji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini), kjer ima status manjšinskega jezika.▼
Ukrajinščina je eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane Pridnjestrske moldavske republike, eden izmed dveh uradnih jezikov nepriznane Doneške narodne republike in Luganske narodne republike ter eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane Krimske narodne republike.▼
Vzhodnoslovanski jezik, ki je zelo blizu ruskemu in beloruskemu, se je razvil iz skupnega prednika – starovzhodnoslovanščine (staroruščine), ki je razpadla v 14. stoletju. Od 14. stoletja pa vse do sredine 18. stoletja so na območju Ukrajine uporabljali staro ukrajinščino, na koncu 18. stoletja pa se je oblikoval sodobni ukrajinski jezik. Knjižni jezik je osnoval Ivan. P. Kotljarevski, pomembno vlogo pri tem pa je imel tudi Taras. G. Ševčenko, ukrajinski pesnik in pisatelj. Ukrajinščina se zapisuje v cirilici.▼
Najstarejši ukrajinski spomeniki so pravni akti iz 14. in 15. stoletja, ''Peresopnicki evangelij'' (''Пересопницьке Євангеліє'' 1556—1561) in ''Ključ nebeškega kraljestva'' M. Smotrickega (''Ключ царства небесного'' 1587). {{Infopolje Jezik▼
|name=Ukrajinščina
|nativename={{lang|uk|українська мова}}<br />{{transl|uk|''ukrayins'ka mova''}}
Vrstica 47 ⟶ 39:
|notice = IPA
}}
▲Ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijonom Ukrajincem. Število vseh ukrajinsko govorečih se giblje pri 33 milijonih.
▲Razširjen je tudi v Rusiji, Belorusiji, Kazahstanu, Belgiji, pri potomcih ukrajinskih emigrantov v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in Nemčiji ter v osrednjih in vzhodnih državah Evrope (na Poljskem, Slovaškem, Češkem, Hrvaškem, Madžarskem, v Romuniji, Moldaviji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini), kjer ima status manjšinskega jezika.
▲Ukrajinščina je eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane Pridnjestrske moldavske republike, eden izmed dveh uradnih jezikov nepriznane Doneške narodne republike in Luganske narodne republike ter eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane Krimske narodne republike.
▲Vzhodnoslovanski jezik, ki je zelo blizu ruskemu in beloruskemu, se je razvil iz skupnega prednika – starovzhodnoslovanščine (staroruščine), ki je razpadla v 14. stoletju. Od 14. stoletja pa vse do sredine 18. stoletja so na območju Ukrajine uporabljali staro ukrajinščino, na koncu 18. stoletja pa se je oblikoval sodobni ukrajinski jezik. Knjižni jezik je osnoval Ivan. P. Kotljarevski, pomembno vlogo pri tem pa je imel tudi Taras. G. Ševčenko, ukrajinski pesnik in pisatelj. Ukrajinščina se zapisuje v cirilici.
▲Najstarejši ukrajinski spomeniki so pravni akti iz 14. in 15. stoletja, ''Peresopnicki evangelij'' (''Пересопницьке Євангеліє'' 1556—1561) in ''Ključ nebeškega kraljestva'' M. Smotrickega (''Ключ царства небесного'' 1587).
== Poimenovanje ==
Ime Ukrajina se je pojavilo v 12. stoletju. Sprva se je uporabljalo v povezavi z raznimi obmejnimi območji okrog velikih Kijevskih kneževin: Dneprska Ukrajina, Zaporoška Seč. Šele v 17. stoletju se je poimenovanje Ukrajina začelo uporabljati za današnji osrednji in vzhodni del te dežele. Mikrojezik – zahodnoruski jezik (v današnji terminologiji staroukrajinski jezik ali starobeloruski jezik) – je veljal tako za pogovorni jezik kot za pisni jezik in je bil državni jezik Velike litovske kneževine, ki je med 14. in 16. stoletjem vključevala tudi velik del današnje Ukrajine.
| |||