Konavle: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Zgodovina: nadaljevanje
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Zgodovina: nadaljevanje
Vrstica 74:
 
V Konavlih je vladalo 520 knezov. Prvi je bil Marin Gundulić, izvoljen 25. maja 1420, zadnji pa Vlaho Bernarda Kabužić leta 1807. Prve kneze je volil Senat, kasnejše pa Veliki svet. Knez je moral biti plemič, star najmanj 30 let. Leta 1660 se je starostna meja znižala na 25 let. Izjemi sta bila [[ston]]ski in [[Lastovo|lastovski]] knez. Leta 1730 se je starostna meja ponovno dvignila na 30 let. Mandat kneza je do leta 1636 trajal šest mesecev, kasneje eno leto. Službo je lahko odpovedal po dveh ali štirih mesecih mandata, sicer je moral plačati kazen 100 perperjev. Za službene potrebe je lahko imel dva knežaka, duhovnika in tri konje. Šestmesečna plača, ki je znašala 500 perperjev, je bila leta 1421 znižana na 250 perperjev, pri čemer je moral vzdrževati samo konje, knežakov in duhovnika pa ne. Knežak je dobival plačo 4,5 perperja na mesec, duhovnik pa šest perperjev. Od leta 1429 se je knezova palača povečala na 500 perperjev duhovnikova pa na 90 perperjev. Število knežakov se je povečalo z 2 na 6 in število konj s 3 na 4. Knezu je bil dodeljen tudi podknez s sedežem v Površi, leta 1435 pa še drugi s sedežem v Mrcinah (sedanja Dubravka). Zadolžena sta bila predvsem za organiziranje straž.
 
Leta 1597 so imele Konavlje 7 trgovskih ladij in leta 1605 v cavtatski kapitaniji 6 velikih in 8 majhnih jadrnic. Od leta 1704 do 1734 so imeli 31 velikih trgovskih ladij, cela Dubrovniška republika pa 85. Dvajset let kasneje je bilo iz Konavel kar 50 ladijskih kapitanov. Okoli leta 1800 so obstajale redne ladijsko proge na Obod-Cavtat-Dubrovnik in Cavtat Dubrovnik.
 
Konavle so ostale del Dubrovniške republike do njene ukinitve leta 1808. Po kratki francoski okupaciji so jih oplenili črnogorski in ruski osvajalci, po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 pa so prešle pod avstrijsko oblast, ki je trajala do leta 1918. Leta 1901 so dobile železniško progo. V prvi polovici 19. stoletja so bile ustanovljene prve ljudske šole (Cavtat, 1824), pošte (Cavtat, 1840) in telegrafske postaje (12. november 1865).
 
==Sklici==