Konavle: Razlika med redakcijama

dodan 3.901 zlog ,  pred 3 leti
→‎Zgodovina: nadaljevanje
(slika)
(→‎Zgodovina: nadaljevanje)
[[Slika:Historical_map_of_Dalmatia_and_surroundings.jpg|levo|thumb|250px|Konavle, Vitaljina in Sutorina kot del Dubrovniške republike]]
 
Dubrovniška republika je Konavle razglasila za svojo fevdalno posest, ki jo je upravljal knez s sedežem v Pridvorju. Iz tega obdobja sta se ohranila Knežji dvor v Pridvorju in Soko kula v Dunavah. Leta 1423 je Dubrovniška republika utrdila svojo oblast v vzhodnih Konavlih in vse obdelovalne površine razdelila na 37 decenov. Vsak decen je imel deset delov, razdeljenih na četrtine. Četrtina je merila 1 zlatico (ali solad) ali 1.678 m<sup>2</sup>. Vlada je sprva nameravala zaseči vse obdelovalne površine in lastnike pretvoriti v [[Tlačanstvo|tlačane]]. Na pritisk latnikov zemlje je popustila in 66 družinam dovolila, da obdelujejo lastno zemljo s površino 3 do 12 zlatic. Zahodni del Konavel je bil po nakupu leta 1427 razlaščen in razdeljen na 38 decenov obdelovalne zemlje.
 
Od leta 1430 do 1433 je potekala konavelska vojna, ki je v mnogo čem vplivala na stanje v Bosni, Humu in Dubrovniku in zelo spremenila stanje v jugovzhodni Evropi.<ref>Pavo Živković, Ivana Jakić, Marija Brandić. ''Uloga bosanskog kralja u Konavoskom ratu (1430. - 1433.)''. Povijesni zbornik: godišnjak za kulturu i povijesno nasljeđe, sv. 2., br. 3., oktober 2008.</ref> Hribovite dele so Dubrovčani leta 1442 razdelili med plemstvo. Svoj del je dobil tudi hrvaški ban Matko Talovac. V 15. stoletju je to ozemlje za vedno zasedlo [[Osmansko cesarstvo]].
 
Planine, pašniki, gozdovi, vode in lokve so bili javno dobro. Vsak je lahko brezplačno pasel, nabiral sadeže in sekal. Edina prepoved je bilo sekanje dreves, ki so živini dajala senco, in [[hrast]]a, ki je rodil [[Želod|želod]] za svinje. Kmetje so redili ovce, koze, osle, konje in govedo. Pridelovali so pšenico, rž, ječmen, proso, sirek, povrtnine, sadje, grozdje in oljke. Kmet je lahko obdržal ¾ pridelka. Mlini, soline, stope za lan in konopljo, naprave za valjkanje volne in zidanje cerkva so bili izključno v domeni države.
 
V Konavlah je vladal knez, ki ga je volil Veliki svet za šest mesecev, kasneje za eno leto. Manjše spore je reševal knez, na začetku s pomočjo porote. Težje primere je presojalo sodišče v Dubrovniku. Knez je bil tudi poveljnik konavelske vojske. Vojaška obveznost je bila brezplačna in je trajala do 60. leta. Vojaki so bili včasih deležni dela plena. V časih vojne nevarnosti so se ljudje zatekali v Cavtat, Molunat ali Oštro na vhodu v [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]]. Zaradi uspešnejše obrambe je imel knez svojega kapitana s sedežem v Cavtatu. Knez je imel sedež v Pridvorju, kjer je bil zgrajen tudi samostan. Ob njem je stanoval kancler, ki je stiliziral knezove odloke, pisal vabila, vodil zapisnike zaslišanj, sestavljal obtožnice, obrtniške in kupoprodajne pogodbe, obveznice, oporoke in podobno. Spisi konavelske pisarne so zgoreli v požaru na začetku 19. stoletja, s čimer je bila izbrisana celotna konavelska pisna zgodovina. Kanclerji so bili na začetku duhovniki, kasneje pa laiki, ki jih je imenovala vlada.
 
Po kmečkem uporu konec 18. stoletja so bili 29. marca 1800 sprejeti novi normativi. Rabota je lahko trajala 90 dni, vključno z dnevi, potrebnimi za potovanje iz kraja v kraj. V dnevih rabote je moral gospodar tlačanu dati 2 kutla (približno 1,6 l) zdravega vina, 30 unč (približno 0,72 kg) pšeničnega kruha, en kutel (približno 0,8 kg) povrtnin za enolončnico ter sol in olje ali njihovo protivrednost v denarju. Na praznike in nedelje je tlačanu pripadala polovica teh količin.
 
V Konavlih je vladalo 520 knezov. Prvi je bil Marin Gundulić, izvoljen 25. maja 1420, zadnji pa Vlaho Bernarda Kabužić leta 1807. Prve kneze je volil Senat, kasnejše pa Veliki svet. Knez je moral biti plemič, star najmanj 30 let. Leta 1660 se je starostna meja znižala na 25 let. Izjemi sta bila [[ston]]ski in [[Lastovo|lastovski]] knez. Leta 1730 se je starostna meja ponovno dvignila na 30 let. Mandat kneza je do leta 1636 trajal šest mesecev, kasneje eno leto. Službo je lahko odpovedal po dveh ali štirih mesecih mandata, sicer je moral plačati kazen 100 perperjev. Za službene potrebe je lahko imel dva knežaka, duhovnika in tri konje. Šestmesečna plača, ki je znašala 500 perperjev, je bila leta 1421 znižana na 250 perperjev, pri čemer je moral vzdrževati samo konje, knežakov in duhovnika pa ne. Knežak je dobival plačo 4,5 perperja na mesec, duhovnik pa šest perperjev. Od leta 1429 se je knezova palača povečala na 500 perperjev duhovnikova pa na 90 perperjev. Število knežakov se je povečalo z 2 na 6 in število konj s 3 na 4. Knezu je bil dodeljen tudi podknez s sedežem v Površi, leta 1435 pa še drugi s sedežem v Mrcinah (sedanja Dubravka). Zadolžena sta bila predvsem za organiziranje straž.
 
==Sklici==
40.302

urejanji