Konavle: Razlika med redakcijama

 

==Zgodovina==

Konavle so bile naseljene že [[Paleolitik|paleolitik]]u in [[Neolitik|neolitik]]u. V 5. in 4. stoletju pr. n. št. bila tam naseljeni [[Iliri|ilirski]] [[Plereji|Plerejci]] in [[Ardijejci]]. V 2. stojetju pr. n. št. so Konavle zasedli [[Rimska republika|Rimljani]], ki so na mestu grške kolonije Epidauros (Cavtat) na križišču rimskih cest razvili pomembno trgovsko-pomorsko središče. Iz tega obdobja so ohranjeni ostanki rimskega vodovoda v bližini vasi Vodovađe, vila rustika v tej vasi, [[Mitra|mitrej]] v Močićih, grobovi, ostanki rimske ceste nad Cavtatom in številne drobne najdbe.

 

Na začetku 15. stoletja so Konavle pripadle Bosni. V vzhodnem delu je vladal Sandalj Hranić, v zahodnem, vključno s Cavtatom in Obodom, pa Petar in Radoslav Pavlović. 24. junija 1419 je vzhodni del Konavel od Popovićev do Soko kule in rta Oštro od Sandalja Hranića kupila Dubrovniška republika in mu v zameno dala palačo v Dubrovniku, zemljo v Župi, vredno 3.000 dubrovniških perperjev, letni davek 500 perperjev in 36.000 perperjev ali 12.000 dukatov v gotovini. Čez osem let so Dubrovčani od Radosava Pavlovića pod enakimi pogoji kupili tudi preostali zahodni del Konavel s Cavtatom in Obodom.

 

Dubrovniška republika je Konavle razglasila za svojo fevdalno posest, ki jo je upravljal knez s sedežem v Pridvorju. Iz tega obdobja sta se ohranila Knežji dvor v Pridvorju in Soko kula v Dunavah. Leta 1423 je Dubrovniška republika utrdila svojo oblast v vzhodnih Konavlih in vse obdelovalne površine razdelila na 37 decenov. Vsak decen je imel deset delov, razdeljenih na četrtine. Četrtina je merila 1 zlatico (ali solad) ali 1.678 m². Vlada je sprva nameravala zaseči vse obdelovalne površine in lastnike pretvoriti v [[Tlačanstvo|tlačane]]. Na pritisk latnikov zemlje je popustila in 66 družinam dovolila, da obdelujejo lastno zemljo s površino 3 do 12 zlatic. Zahodni del Konavel je bil po nakupu leta 1427 razlaščen in razdeljen na 38 decenov obdelovalne zemlje.