Travunija: Razlika med redakcijama

dodanih 931 zlogov ,  pred 3 leti
(zgodovina)
 
==Zgodovina==
V 9. in 10. stoletju je bila Župa Travunija v posesti plemiške družine Belojević. Pravico do vladanja je dobila v času vladavine kneza Vlastimirja (830–850) iz dinastije Vlastimirovićev. Po smrti Časlava Vlastimirovića, zadnjega člana dinastije, je kneževina razpadla. Njeno ozemlje so si razdelili Bolgari in Bizantinci. Leta 1034 se je Stefan Vojislav, ustanovitelj dinastije Vojislavljević, uprl bizantinski oblasti. Razglasil se je za kralja Srbov in vladal iz [[Duklja|Duklje]]. Na začetku 12. stoletja se je za oblast v regiji začel boriti Desa Vukanović in dinastije Vukanović. Borbe so se nadaljevale tudi med vladavino dinastije Nemanjić (1166-1371). Vladarji Travunije so bili najpogosteje člani vladajoče dinastije ali njihovi zaupniki, na primer vojaški poveljniki. Med temi je bila najbolj znana plemiška družina Vojinović. Po porazu Nikole Altomanovića, ki je vladal v Travuniji ob padcu [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]], so si leta 1373 ozemlje Travunije razdelili knez [[Lazar Hrebeljanović]], [[Đurađ I. Balšić]] Zetski in ban [[Tvrtko I. Kotromanić]] Bosanski. Trebinje so bile pod bosansko krono v posesti družine Pavlović, leta 1435 pa so postale del vojvodine [[Sveti Sava|Svetega Save]], v kateri je vladala osmanska vazalna družina Kosača. Travunija je bila leta 1482 priključena k Osmanskemu cesarstvu in organizirana kot Hercegovski sandžak.
 
==Viri==
* Moravcsik, Gyula, ur. (1967) [1949]. ''Constantine Porphyrogenitus: De Administrando Imperio'' (2nd revised ed.). Washington D.C.: Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies.
* Pertz, Georg Heinrich, ur. (1845). ''Einhardi Annales''. Hanover.
* Scholz, Bernhard Walter, ur. (1970). ''Carolingian Chronicles: Royal Frankish Annals and Nithard's Histories''. University of Michigan Press.
* Шишић, Фердо, ur. (1928). ''Летопис Попа Дукљанина'' (Letopis dukljanskega popa). Београд-Загреб: Српска краљевска академија.
* Кунчер, Драгана (2009). ''Gesta Regum Sclavorum''. 1. Београд-Никшић: Историјски институт, Манастир Острог.
* Живковић, Тибор (2009). ''Gesta Regum Sclavorum''. 2. Београд-Никшић: Историјски институт, Манастир Острог.
 
{{Normativna kontrola}}
38.644

urejanj