Prekmurje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 5116441 uporabnika 84.52.156.46 (pogovor) razveljavljena
Oznaka: razveljavitev
m bolj specifična np, drugi drobni popravki AWB
Vrstica 3:
'''Prekmurje''' ({{jezik-hu|Muravidék}}, [[prekmurščina|prekmursko]]<ref>Viri za zgodovino Prekmurja, 292. str.</ref>''Prekmürje, Prekmörje,'' {{jezik-hr|Prekomurje}}{{cn}}, {{jezik-de|Übermurgebiet}}) je [[nižina|nižinska]] [[pokrajina]] na skrajnem severovzhodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], [[Madžarska|Madžarsko]] in Hrvaško, na levem bregu reke [[Mura|Mure]], po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma [[poljedelstvo|poljedelska]], večji mesti pa sta [[Murska Sobota]] in [[Lendava]].
 
Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca [[11. stoletje|11. stoletja]] dalje. Vsi ti dejavniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja, ki je obsegalo komaj okrog 1.000 &nbsp;km² in bilo ob koncu madžarske okupacije naseljeno z okoli 90.000 prebivalci, ki so ohranili svoj slovenski značaj{{cn}} do priključitve h [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] leta 1919.
 
==Geografija==
Vrstica 10:
Najvišji vrh Prekmurja - Kugla (418 mnm) leži v naselju [[Sotina|Sotin.]]
 
Površina Prekmurja je 948,48 &nbsp;km².
 
=== Občine v Prekmurju ===
Vrstica 36:
{{glavni|Zgodovina Prekmurja}}
[[Slika:Mlajtinci-Mladetinci (1858-60).jpg|thumb|right|300px|Zemljevid [[Mlajtinci|Mlajtincev]] iz [[19. stoletje|19. stoletja]].]]
Slovenski prebivalci [[Prekmurje|Prekmurja]] so se vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno politično, gospodarsko in kulturno in bili pod močnim vplivom madžarizacije, ki pa ni obrodila resničnih sadov, saj so ohranili svojo slovensko narodno zavest. [[Prekmurci]] so nekaj časa živeli v [[Slovenska krajina|Slovenski krajini]] (to ime se je med njimi udomačilo ob začetku 19. stoletja), v dveh [[komitat]]ih ali [[županija]]h: [[Železna županija|Železno]] in [[Zala (županija)|Zala]], cerkveno pa so katoličani spadali pod [[sombotelska škofija|sombotelsko škofijo]].
 
Prekmurje se je v marsičem razlikovalo{{cn}} od drugih slovenskih dežel. Samo tu je na primer obstajala prava zemljiška veleposest z obdelovalnimi površinami, skoraj povsod drugod je bila ta gozdna. Tu so kmetje imeli tudi zelo malo obdelovalne zemlje. Značilne so bile ozke in zelo dolge njive. Tu je nastal tudi agrarni [[proletariat]], ki je iskal delo tudi na ozemlju današnje [[Madžarska|Madžarske]], medtem ko danes iščejo Madžari delo v Prekmurju.
 
Čeprav so že [[1848]] obstajali poizkusi, da bi se Prekmurci povezali z rojaki, so živeli precej samosvoje. K temu je prispevala tudi verska različnost, saj so med njimi živeli tudi [[protestantizem|protestanti]] [[luteranstvo|luteranske]] in [[kalvinizem|kalvinske]] veroizpovedi. Poleg [[Madžari|Madžarov]] je med prekmurskimi Slovenci v mestih živelo tudi precej madžarskih [[Judje|Judov]]. Prekmurski Slovenci so bili, zlasti po uvedbi [[dualizem|dualizma]], pod močnim madžarskim pritiskom in so ohranjali svojo identiteto z verskimi knjigami v madžarskem črkopisu, katoličani in zlasti protestanti v narečju, ki jih je na eni strani odtegovalo od vsenarodne skupnosti, notranje pa bolj povezovalo zaradi svoje različnosti. Prekmurski Slovenci so bili izpostavljeni madžarskim pritiskom zaradi želje oblasti, da bi iz mnogonarodne Ogrske ustvarili enonarodno Madžarsko. Tako je šolski zakon iz [[1908]] določal, da morajo ne madžarski otroci po končanem 4. razredu osnovne šole govoriti in pisati madžarsko.
Vrstica 48:
== Kultura in noša ==
[[Slika:Folklorna skupina Moscanci.JPG|thumb|right|300px|KTD [[Moščanci]] v tradicionalnih prekmurskih oblekah.]]
Iz Prekmurja izvira kar nekaj ljudskih običajev in navad. Med njimi so najbolj znani različni [[ples]]i, [[sejem|sejmi]], [[obrt]]i ter poroka s [[Pozvačin]]i. V [[Slovenija|Sloveniji]] so znane prekmurske pesmi [[Marko skače]], [[Rezanka]], [[Gjaj, gjaj, gjaj]].
 
===Noša===
Tradicionalna moška noša je sestavljena iz visokih črnih čevljev, belih [[hlače|hlač]], ki so iz debelega blaga, bele [[srajca|srajce]], ki je iz tankega blaga, rjavega ali črnega [[telovnik]]a, [[suknjič]]a ter črnega [[klobuk]]a; ženska noša pa iz visokih črnih čevljev, dolgega belega [[kriloKrilo (oblačilo)|krila]], svetlega [[predpasnik]]a, [[majica|majice]] s kratkimi [[rokav]]i in bele [[jopa|jope]].
 
V 19. stoletju so nosili obleko iz domačega platna tudi v Prekmurju. V obdobju pred prvo svetovno vojno so moški in ženske večinoma že nosili oblačila, ki so bila krojena pod vplivom tedanje preproste oblačilne mode in so bila podobna v večjem delu Slovenskega etničnega ozemlja. Ena izmed njih je, vsaj pri mlajših ženskah, privrženost beli ali svetlejši barvi oblačil, ki pa so bila narejena že iz bombažnega platna in sodobno krojena.
Vrstica 108:
 
{{SLO_pokrajine}}
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Področja Slovenije]]
[[Kategorija:Prekmurje|*]]
{{normativna kontrola}}