Redakcija: 15:26, 12. maj 2019 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj dodano ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:47, 12. maj 2019 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj dodano Novejše urejanje →
Vrstica 90: </gallery> == Giverny == [[File:Claude Monet 023.jpg\|thumb\|''Študija figure zunaj: Ženska s parazolom, obraz z leve'', 1886. Musée d'Orsay]] === Monetova hiša in vrt === Monet je najel in na koncu kupil hišo in vrtove v [[Giverny]]ju. V začetku maja 1883 sta Monet in njegova velika družina najela dom in 0,81 ha od lokalnega lastnika. Hiša je bila v bližini glavne ceste med mestoma Vernon in Gasny pri Givernyju. Tam je bil skedenj, ki se je podvojil kot slikarski atelje, sadovnjaki in majhen vrt. Hiša je bila dovolj blizu lokalnim šolam, da so se lahko otroci šolali, okolica pa je ponujala številne primerne motive za Monetovo delo. Družina je delala in zgradila vrtove, Monetova sreča pa se je začela spreminjati na bolje, saj je njegov prodajalec Paul Durand-Ruel povečal uspeh pri prodaji njegovih slik<ref>Mary Mathews Gedo, [https://books.google.com/books?id=ZXtbMrsjsOEC&pg=PA115&dq=false ''Monet and His Muse: Camille Monet in the Artist's Life''], University of Chicago Press, 2010, {{ISBN\|978-0-226-28480-4}}</ref>. Do novembra 1890 je bil Monet dovolj bogat, da je kupil hišo, okoliške zgradbe in zemljišče za svoje vrtove. V 1890-ih je Monet zgradil rastlinjak in drugi studio, prostorno stavbo, dobro osvetljeno z lučmi [[File:Monet's Garden 1989 Copyright Mitzi Humphrey.png\|thumb\|left\| Monetov vrt, 1989]] Monet je svojemu vrtnarju pisal dnevna navodila, natančne vzorce in načrte za zasaditve ter račune za nakup cvetja in zbirko botaničnih knjig. Ko se je Monetovo bogastvo povečalo, se je njegov vrt razvil. On je ostal njegov arhitekt tudi potem, ko je najel sedem vrtnarjev. Monet je kupil dodatno zemljišče z vodnimi travniki. Leta 1893 je začel obsežen krajinski projekt, ki je vključeval ribnike lilij, ki so postali predmet njegovih najbolj znanih del. Bela vodna lilija v Franciji je bila posajena skupaj z uvoženimi sortami iz Južne Amerike in Egipta, kar je privedlo do številnih barv, vključno z rumeno, modro in belo lilijo, ki so s starostjo postale rožnate<ref name=AGV>Art Gallery of Victoria, [http://www.ngv.vic.gov.au/whats-on/exhibitions/exhibitions/monets-garden/explore/themes/waterlilies-symbol-of-the-orient-and-modern-science Monet's Garden] {{webarchive\|url=https://web.archive.org/web/20131216191410/http://www.ngv.vic.gov.au/whats-on/exhibitions/exhibitions/monets-garden/explore/themes/waterlilies-symbol-of-the-orient-and-modern-science \|date=16 December 2013 }}, (retrieved 16 December 2013)</ref>. Leta 1899 je začel slikati vodne lilije, najprej v vertikalnih pogledih z japonskim mostom kot osrednjim elementom, kasneje pa v seriji obsežnih slik, ki naj bi ga neprekinjeno zaposlovale naslednjih 20 let. Ta pokrajina, s svojimi izmeničnimi svetlobnimi in zrcalnimi odsevi, je postala sestavni del njegovega dela. Do sredine 1910-ih je Monet dosegel {{quote\|''povsem nov, tekoč in nekoliko drzen način slikanja, v katerem je ribnik z lilijami postal izhodišče za skoraj abstraktno umetnost''\|Gary Tinterow<ref>[http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/1983.532 The Metropolitan Museum of Art, ''Water Lilies'', Heilbrunn Timeline of Art History]</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Z6YzrLmVRRcC&pg=PA37&lpg=PA37&dq=false Gary Tinterow, ''Modern Europe'', Metropolitan Museum of Art (New York, N.Y.), Jan 1, 1987]</ref>}}. <gallery caption="Monetov vrt" widths="180px" heights="150px"> File:Monet - Im Garten - 1895.jpeg\|''V vrtu'', 1895, Collection E. G. Buehrle, Zürich File:1914-26 Claude Monet Agapanthus MOMA NY anagoria.JPG\|''Agapanthus'', between 1914 and 1926, Museum of Modern Art, New York File:Claude Monet - Les arceaux de roses, Giverny (Les arceaux fleuris).jpg\|''Rožni lok, Giverny'', 1913, private collection File:Water-Lilies-and-Japanese-Bridge-(1897-1899)-Monet.jpg\|''Vodne lilije in japonski most'', 1897–1899, Princeton University Art Museum File:Monet - Seerosen 1906.jpg\|''Vodne lilije'', 1906, Art Institute of Chicago File:Monet - Seerosen6.jpg\|'' Vodne lilije '', Musée Marmottan Monet File:Nympheas 71293 3.jpg\|'' Vodne lilije '', c. 1915, Neue Pinakothek, München File:Monet - Seerosen5.jpg\|'' Vodne lilije '', c. 1915, Musée Marmottan Monet </gallery> == Zadnja leta == [[File:Monet in Garden, New York Times, 1922.JPG\|thumb\|Monet, sedno v svojem vrtu v Givernyju, 1922]] === Poslabšanje vida === Monet je postal znan in posledično premožen slikar. Lahko je kupil hišo z vrtom v Givernyju in leta 1890 zgradil rastlinjak in studio, prostorno stavbo dobro osvetljeno s strešnimi okni. Lotil se je izdelave serije slik, v katerem je bil predmet upodobljen v različnih svetlobnih in vremenskih razmerah. Petnajst slik ''Kopice sena'' je bilo razstavljenih v Galerie Durand - Ruel leta 1891. Kasneje so nastale še slike: ''Rouenska katedrala'', ''Topoli'', ''Parlament'', ''Jutro na Seni'' in ''Lokvanji''. Monetova druga žena Alice je umrla leta 1911, njegov najstarejši sin Jean, ki se je poročil z Alicino hčerko Blanche, Monetovo najljubšo, je umrl leta 1914. Ko je Alice umrla, je Blanche skrbela za Moneta. V tem času se je Monetu začela razvijati katarakta. <ref>Forge, Andrew, and Gordon, Robert, ''Monet'', page 224. Harry N. Abrams, 1989.</ref> Med [[prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]], v kateri je služil njegov mlajši sin Michel in je njegov prijatelj in občudovalec Georges Clemenceau vodil francoski narod, je Monet naslikal vrsto povešavih vrb kot poklon francoskim padlim vojakom. Leta 1923 je opravil dve operaciji odstranitve katarakte. Slike, ki so bile narejene, medtem ko je katarakta prizadela njegov vid, imajo splošno rdečkast ton, kar je značilno za videnje žrtev katarakte. Lahko je tudi, da je po operaciji lahko videl določene ultravijolične valovne dolžine svetlobe, ki so običajno izključene iz očesne leče; to je lahko vplivalo na barve, ki jih je zaznal. Po njegovih operacijah je celo prebarval nekatere od teh slik, z bolj modrimi vodnimi lilijami kot prej. <ref>[http://education.guardian.co.uk/higher/medicalscience/story/0,9837,724257,00.html Let the light shine in] Guardian News, 30 May 2002. Retrieved 6 January 2007.</ref> V spremstvu nove žene je veliko potoval: (London, [[Benetke]], [[Španija]], [[Norveška]]). Med letoma 1883 in 1908 je Monet potoval po [[Sredozemlje\|Sredozemlju]], kjer je naslikal znamenitosti, pokrajine in pristanišča, kot je ''Bordighera''. V Benetkah je naslikal pomembno serijo slik. Leta 1871 je v Londonu obiskal razstavo slik [[Joseph Mallord William Turner\|Williama Turnerja]]. Temačni barvni toni [[Anglež]]a so ga močno presenetili. V prvih letih 20. stoletja se je posvečal zlasti znamenitostim Londona ([[Parlament]], [[Waterloo Bridge]] in [[Charing Cross Bridge]] v [[megla\|megli]]). === Smrt === [[File:Giverny, Claude Monet Grave - panoramio.jpg\|thumb\|Monet family grave at Giverny]] Monet je umrl zaradi pljučnega raka 5. decembra 1926 v starosti 86 let in je pokopan na cerkvenem pokopališču v Givernyju <ref name="giverny1"/> Monet had insisted that the occasion be simple; thus only about fifty people attended the ceremony.<ref>P. Tucker ''Claude Monet: Life and Art'', p. 224</ref>. Monet je vztrajal, da mora biti pogreb preprost; tako se je slovesnosti udeležilo le okoli petdeset ljudi. Na njegovem pogrebu je njegov dolgoletni prijatelj Georges Clemenceau odstranil črno krpo, prekrito s krsto, in dejal: »Ni črne za Moneta!« in jo zamenjal s tkanino s cvetličnimi vzorci. <ref>{{cite book \|last= McAuliffe \|first= Mary \|title= Dawn of the Belle Epoque: The Paris of Monet, Zola, Bernhardt, Eiffel, Debussy, Clemenceau, and Their Friends \|location= Canberra \|publisher= Rowman & Littlefield \|date = 2011\| pages = 338 \|type= Paperback \|isbn= 978-1-4422-0928-2}}</ref> Njegov sin, njegov edini dedič, je njegov dom, vrt in vodni žarek leta 1966 zapustil francoski Akademiji za likovno umetnost (del Institut de France). Skozi Fondacijo Claude Monet so odprli hišo in vrtove leta 1980, po obnovi <ref>{{cite web \|url=http://www.fondation-monet.fr/uk/?q=content/historical-record \|title=Historical record \|publisher=Fondation-monet.fr \|accessdate=19 January 2010 \|deadurl=yes \|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110720220020/http://www.fondation-monet.fr/uk/?q=content%2Fhistorical-record \|archivedate=20 July 2011 \|df=dmy-all }}</ref>. Poleg spominkov na Moneta in drugih predmetov njegovega življenja hiša vsebuje tudi zbirko japonskih lesorezov. Hiša in vrt, skupaj z muzejem impresionizma, so glavne znamenitosti v Givernyju, ki gosti turiste z vsega sveta. <gallery caption="Monetove zadnje slike" widths="180px" heights="150px"> File:Nymphéas reflets de saule 1916-19.jpg\|''Vodne lilije in odsev vrbe'' (1916–1919), Musée Marmottan Monet File:Claude Monet, Water-Lily Pond and Weeping Willow.JPG\|''Ribnik z lilijami in vrba'', 1916–1919, Sale Christie's New York, 1998 File:Claude Monet, Weeping Willow.JPG\|''Povešava vrba'', 1918–19, Columbus Museum of Art File:Claude Monet Weeping Willow.jpg\|''Povešava vrba'', 1918–19, Kimball Art Museum, Fort Worth, Slike Monetove "Povešave vrbe" so bile poklon padlim francoskim vojakom prve svetovne vojne File:Monet - Das Haus in den Rosen.jpeg\|''Hiša skozi vrtnice'', med 1917 in 1919, Albertina, Dunaj File:Monet- Der Rosenweg in Giverny.jpeg\|''Rožna pot, Giverny'', 1920–1922, Musée Marmottan Monet File:1920-22 Claude Monet The Japanese Footbridge MOMA NY anagoria.JPG\|''Japonski most'', 1920–1922, Museum of Modern Art File:Monet - Garten in Giverny.jpg\|''Vrt v Givernyju'' </gallery> Ko je tudi Alice leta [[1911]] umrla, se je odločil, da ne bo več zapustil domače hiše in da ne bo več slikal. Najstarejši sin Jean, ki je bil poročena z Aliceno hčerko Blanche, je umrl leta 1914. Blanche je poslej skrbela za Moneta, ki se mu je začela razvijati [[siva mrena]]. Med prvo svetovno vojno je naslikal serijo ''Jokajoče vrbe'' kot poklon francoskim padlim vojakom. Leta 1923 so mu operirali sivo mreno, vendar se na do tedaj naslikanih slikah opazi rdečkasti ton, ki je značilen za prizadet vid. Po operaciji je imel težave z [[Ultravijolična svetloba\|ultravijolično svetlobo]] in je zato nekatere slike prebarval z modro. 5. decembra 1926 je umrl zaradi pljučnega [[rak (bolezen)\|raka]] v starosti 86 let. Pogrebu, ki je bil v družinskem krogu, so med drugimi prisostvovali tudi prijatelji [[Georges Clemenceau]], [[Pierre Bonnard]], [[Édouard Vuillard]] in [[Ker-Xavier Roussel]]. Njegovo hišo v Givernyju je Monetov sin Michel, njegov edini dedič, podaril Francoski akademiji za likovno umetnost (del Institut de France) leta 1966. V hiši so predmeti iz njegovega življenja, ne pa tudi njegove slike, je pa njegova izjemna zbirka japonskih [[lesorez]]ov. Hišo z vrtovi so leta [[1981]] odprli za javnost. Večina obiskovalcev si ogleduje oba dela vrta, ki sta rekonstruirana tako, kakor sta bila zasajena v času Monetovega življenja. Spominski dom privablja veliko število turistov. == Umetniški opus ==

Claude Monet: Razlika med redakcijama