Prapok: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
-popravil poimenovanje "prataoma" v pravilo različico "praatoma".
Vrstica 3:
'''Prápòk''' ('''prápók''') ali '''velíki pòk''' ('''véliki ~''') ({{jezik-en|big bang}}) je v [[kozmologija|fizikalni kozmologiji]] [[znanost|znanstvena]] [[teorija]] nastanka [[Vesolje|Vesolja]], ki naj bi nastalo z velikansko [[eksplozija|eksplozijo]] [[prostor]]a in [[snov]]i v nekem [[neskončnost|končnem]] [[čas]]u v [[preteklost]]i. Osrednja zamisel je, da opazovani [[rdeči premik]] [[galaksija|galaksij]] ([[Hubblov zakon]]) kaže na to, da se galaksije oddaljujejo druga od druge, kar pomeni, da so bile v preteklosti bolj skupaj. V mejnem primeru to vodi do tega, da so bili vsi sestavni deli Vesolja v stanju, kjer sta bili [[gostota]] in [[temperatura]] izredno veliki ali pa celo v stanju [[gravitacijska singularnost|gravitacijske singularnosti]], to je v neskončno zbitem stanju. Od tedaj se je prostor širil v času in s seboj nosil galaksije.
 
Ime prapok si naj bi porogljivo izmislil angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti [[Fred Hoyle]] (1905-2001). Drugi pripisujejo ime belgijskemu teologu, astronomu in matematiku [[Georges Lemaître|Georgesu Lemaîtru]] (1894-1966). Lemaître je pri tem rabil izraz prvobitni atom, saj je razmišljal, da je Vesolje nastalo iz neke vrste [[atom|prataomapraatoma]] in menil, da bi se ta [[radioaktivni razpad|razpad]] lahko odkril v [[kozmični žarki|kozmičnih žarkih]].<ref name=sing_2007" />
 
Izraz »prapok« se uporablja tako v ožjem smislu za opis [[dogodek|dogodka]] v času, ko se je začelo opazljivo širjenje Vesolja po Hubblovem zakonu, nekako pred 13,7 [[milijarda]]mi [[leto|let]] ([[1 E17 s|13,7 · 10<sup>9</sup> let]]), in v širšem smislu za prevladujočo kozmološko [[paradigma|paradigmo]], ki opisuje izvor in razvoj Vesolja.