Avstro-Ogrska: razlika med redakcijama

odstranjenih 19 zlogov ,  pred 1 letom
HEJH
m (Reverted 2 edits by 2001:1470:F41A:CC:EC51:F38A:DF2D:C41C (talk) to last revision by Shadowxfox. (TW))
Oznaka: razveljavitev
(HEJH)
'''Avstro-Ogrska''' (tudi »dvojna monarhija«) je bila [[dualizem|dualistična]] [[država]], ki je nastala po ustavni reformi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta [[1867]] in je obstajala do leta [[1918]].
 
Državna== tvorbaSEKS jeJE BOLSI NA TRDI VZMETNICI D imelaSE edinstvenoNE notranjoTOLIKO ureditevODBIVA. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: [[Ogrska]] (tudi ''dežele krone sv. Štefana'') in [[Cislajtanija|Avstrija]], ki se je uradno imenovala ''Kraljestva in dežele, zastopane v [[državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnem zboru]]'' ({{jezik-de|Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder}}). Po mejni reki [[Leitha|Leithi]] sta se neformalno uporabljala tudi izraza ''Translajtanija'' in ''Cislajtanija''. Avstrijski [[cesar]] je bil hkrati ogrski [[kralj]]. Obe državni polovici sta imeli svoja [[parlament]]a in [[vlada|vladi]], le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili [[avstro-ogrska skupna vojska|skupna vojska]] in [[avstro-ogrska vojna mornarica|vojna mornarica]], obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi. Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na [[Dunaj]]u in eno leto v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta. ==
== Notranja ureditev ==
Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: [[Ogrska]] (tudi ''dežele krone sv. Štefana'') in [[Cislajtanija|Avstrija]], ki se je uradno imenovala ''Kraljestva in dežele, zastopane v [[državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnem zboru]]'' ({{jezik-de|Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder}}). Po mejni reki [[Leitha|Leithi]] sta se neformalno uporabljala tudi izraza ''Translajtanija'' in ''Cislajtanija''. Avstrijski [[cesar]] je bil hkrati ogrski [[kralj]]. Obe državni polovici sta imeli svoja [[parlament]]a in [[vlada|vladi]], le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili [[avstro-ogrska skupna vojska|skupna vojska]] in [[avstro-ogrska vojna mornarica|vojna mornarica]], obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi. Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na [[Dunaj]]u in eno leto v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta.
 
Od [[aneksija|aneksije]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni 1878), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj [[Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|deželni zbor]] in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo.