Jakob II. Aragonski: Razlika med redakcijama

▲'''Jakob II. Aragonski Pravični''' je bil aragonski prestolonaslednik, rojen 10. aprila 1267 v Valencii. Po smrti njegovega očeta [[Petra III. Aragonskega - Velikega ]], je prevzel [[Kraljevino Sicilijo]], po smrti njegovega brata [[Alfonza III. Aragonskega]] je pridobil še [[Aragonsko krono]]. Leta 1295 je bil prisiljen prepustiti Sicilijo oblasti papeža, potem pa je Sicilijo zasedel njegov mlajši brat, [[Friderik III. Sicilski]]. Ko je leta 1298 od papeža [[Bonifacija VIII.]] prejel pravice za nadzor na [[Sardiniji]] in [[Korziki]] je [[Majorko]] vrnil v roke kralja Majorke, njegovega istoimenskega strica, [[Jakoba II. Majorškega]]

▲<big>''' Življenje in ozemeljska osvajanja'''</big>

▲Jakob II. je prevzel oblast v [[Kraljevini Siciliji]] po smrti svojega očeta leta 1285, njegov starejši brat pa je prevzel [[Aragonsko krono]]. Brat [[Alfonso III.]] je leta 1291 umrl brez potomcev zato je po njegovi smrti [[Aragonska krona]] pripadala v roke Jakoba II., s tem je 18. junija istega leta pridobil še naziv kralja [[Aragonske krone]] in Valencie ter grofa Barcelone.

▲Jakob II. Aragonski se je leta 1291 združil s kraljem sosednje kraljevine Kastilje s poroko z njegovo hčerko [[Izabelo Kastiljsko]]. Ta zakon je bil potrjen samo civilno, saj ga papež ni blagoslovil zaradi krvnega sorodstva partnerjev. V tem zakonu Jakob in Izabela nista imela potomcev, poleg tega pa je bila nevesta v času poroke stara komaj osem let. Leta 1295 je bila ta prva zakonska zveza aragonskega monarha dokončno razveljavljena. Že leto kasneje je Jakob II. Aragonski izkoristil zmedo na Kastiljskem dvoru zaradi nasledstva in ne da bi razglasil vojno je osvojil [[Kraljevino Murcio]]. Zavzel je [[Alicante]], [[Elche]], [[Orihuelo]], [[Guardamar del Segura]] ter mesto [[Murcia]]. Leta 1300 se osvajanje konča, ko dokončno osvoji [[Lorco]]. Sledi Arbitražni sporazum glede Torellasa in pogodba glede Elcha s katerim sta Kastilja in Aragon sklenila mirovno pogodbo. Aragonska monarhija je Kastilji vrnila večji del kraljevine Murcie, razen ozemlja severno od rečne struge Segura. Kraljevina Valencia je prevzela ozemlje Alicanteja, Orihuele in Elcheja.

▲Po mirovni pogodbi s [[Karlom II. Anžujskim]] se je odrekel Siciliji ampak so Sicilijanci namesto njega na vrh postavili njegovega mlajšega brata Friderika. Papež [[Bonifacij VIII.]] je hotel imeti oblast nad Sicilijo in je prosil Jakoba II. Aragonskega naj Friderika odstavi, v zameno pa mu je ponudil to, da je ostal nemoten na preostalih ozemljih Aragonske krone, vpliv nad Sardinijo in Korziko in naziv [[gonfalonijera]] Cerkve. Sicilijanci so zavrnili, da bi se ponovno preselili pod oblast Francozov in Papeško oblastjo, ki so jih izgnali leta [[1282 (v uporu [[Sicilijanska večernica]]), in za voditelja izbrali Friderika. Papež ga je zaman poskušal podkupiti z obljubami; odločil se je, da bo podpiral svoje podložnike. Jakob II. se je proti bratu bojeval v bitki, a je bil leta 1299 premagan, še istega leta okrepil vez s [[Karlom II. Anžujskim]], ko se je poročil z njegovo hčerko [[Blanco Anžujsko]]. Leta 1302 so [[Karel II. Neapeljski]] in [[Karel Valoijski]] in Friderik podpisali mirovno pogodbo pri [[Caltabelloti]], s čimer so ga okronali za kralja. [[Friderik III. Sicilski]] je vladal nad Sicilijo do njegove smrti leta 1337.

▲Političen uspeh Jakoba II. Aragonskega je viden tudi v širjenju ozemlja po Mediteranu. Leta 1291 je s [[Sanchom IV. Kastiljskim]] podpisal mirovno pogodbo v [[Monteagudu]] s katero je Aragonska krona zadržala vpliv na svojem območju Severne Afrike. To so ozemlja v [[Tuniziji]], [[Béjaïu]] in [[Tlemcenu]]. S tem je skušal seveda širiti ozemlje in pa vzpostaviti zvezo držav, ki bi se pred vsem zoperstavila Islamu. Kasneje, v letu 1302, se je Jakob II. Aragonski združil s Katalonijo in pod poveljstvom [[Rogerja de Flor]] odpravil proti vzhodu, da bi preprečil vojaško nevarnost 'Almogavarjev' (špansko: ''[[almogavarés]]'').

▲19 decembra leta 1308 so v mestu [[Alcalá de Henares]], (Španija), kralj [[Ferdinand IV. Kastiljski]] in predstavniki Jakoba II. Aragonskega podpisali pogodbo ([[El tratado de Alcalá de Henares]]) posledica katere je bila ofenziva na [[Gibraltar]]. Aragonska krona se je združila s Kastiljsko, [[Katalonsko krono]] in [[benimerini]], a jim ta odprava ni uspela in so bili primorani leta 1323 podpisati mirovno pogodbo z [[Granado]]. Tako so zapravili priložnost, da bi dokončali [[Rekonkvisto]] (''[[Reconquista]]'') še preden je to uspelo [[Krščanskemu kraljestvu]].

▲Leta 1319 je Jakob II. Aragonski razglasil enovitost njegovih kraljestev, [[Majorka]] je tako pridobila vazalni odnos do Aragonske krone.

▲Boril se je za razpad [[Templjarskega reda]], iz katerega je dobil [[Montesino]] (1317), namenjeno tudi boju proti muslimanom. V Kataloniji je povezal mesta [[Ampurias]] in [[Urgel]] s kraljevo hišo, rešil dolino Ara in ohranil red.

▲<big>'''Izvor poimenovanja 'Pravični' '''</big>