Jakob II. Aragonski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Yerpo je premaknil stran Jakob II. Aragonski - Pravični na Jakob II. Aragonski: vladarsko ime je dovolj
m pnp, slovnica, wiki
Vrstica 12:
}}
 
'''Jakob II. Aragonski''' ([[''Jaime II de Aragón]]''), znan tudi kot '''Pravični''', [[Aragonija|aragonski]] [[prestolonaslednik]], * [[10. april]] [[1267]], [[Valencia]], [[Španija]], † [[2. november]] [[1327]], [[Barcelona]], [[Španija]].
 
'''Jakob II. Aragonski Pravični''' je bil aragonski prestolonaslednik, rojen 10. aprila 1267 v Valencii. Po smrti njegovega očeta [[Peter III. Aragonski|Petra III. Aragonskega - Velikega ]], je prevzel [[Kraljevina Sicilija|Kraljevino Sicilijo]], po smrti njegovega brata [[Alfonz III. Aragonski|Alfonza III. Aragonskega]] je pridobil še [[Aragonska krona|Aragonsko krono]]. Leta 1295 je bil prisiljen prepustiti Sicilijo oblasti papeža, potem pa jo je Sicilijo zasedel njegov mlajši brat, [[Friderik III. Sicilski]]. Ko je leta 1298 od papeža [[Papež Bonifacij VIII.|Bonifacija VIII.]] prejel pravice za nadzor na [[Sardinija|Sardiniji]] in [[Korzika|Korziki]], je [[Majorko]] vrnil v roke kralja Majorke, njegovega istoimenskega strica, [[Jakob II. Majorški|Jakoba II. Majorškega]]
[[File:Jakob II. Aragonski.jpg|thumb|Kralj Jakob II. Aragonski z grbom Aragonske krone (levo zgoraj)]]
 
'''Jakob II. Aragonski Pravični''' je bil aragonski prestolonaslednik, rojen 10. aprila 1267 v Valencii. Po smrti njegovega očeta [[Petra III. Aragonskega - Velikega ]], je prevzel [[Kraljevino Sicilijo]], po smrti njegovega brata [[Alfonza III. Aragonskega]] je pridobil še [[Aragonsko krono]]. Leta 1295 je bil prisiljen prepustiti Sicilijo oblasti papeža, potem pa je Sicilijo zasedel njegov mlajši brat, [[Friderik III. Sicilski]]. Ko je leta 1298 od papeža [[Bonifacija VIII.]] prejel pravice za nadzor na [[Sardiniji]] in [[Korziki]] je [[Majorko]] vrnil v roke kralja Majorke, njegovega istoimenskega strica, [[Jakoba II. Majorškega]]
 
<big>'''== ŽivljenjeVladavina in ozemeljska osvajanja'''</big> ==
[[File:Jakob II. Aragonski upodobljen na kovancu.jpg|thumb|Upodobljen kralj na kovancu (špansko: ''Dinero Jaqués'')]]
Jakob II. je prevzel oblast v [[Kraljevini Siciliji]] po smrti svojega očeta leta 1285, njegov starejši brat pa je prevzel [[Aragonsko krono]]. Brat [[AlfonsoAlfonz III.]] je leta 1291 umrl brez potomcev zato je po njegovi smrti [[Aragonska krona]] pripadalaprešla v rokena Jakoba II., s tem je 18. junija istega leta pridobil še naziv kralja [[Aragonske krone]] in Valencie ter grofa Barcelone.
 
Jakob II. Aragonski se je leta 1291 združil s kraljem sosednje kraljevine Kastilje s poroko z njegovo hčerko [[Izabela Kastiljska|Izabelo Kastiljsko]]. Ta zakon je bil potrjen samo civilno, saj ga papež ni blagoslovil zaradi krvnega sorodstva partnerjev. V tem zakonu Jakob in Izabela nista imela potomcev, poleg tega pa je bila nevesta v času poroke stara komaj osem let. Leta 1295 je bila ta prva zakonska zveza aragonskega monarha dokončno razveljavljena. Že leto kasneje je Jakob II. Aragonski izkoristil zmedo na Kastiljskem dvoru zaradi nasledstva in ne da bi razglasil vojno je osvojil [[Kraljevina Murcia|Kraljevino Murcio]]. Zavzel je [[Alicante]], [[Elche]], [[Orihuela|Orihuelo]], [[Guardamar del Segura]] ter mesto [[Murcia]]. Leta 1300 se je osvajanje končakončalo, ko je dokončno osvojiosvojil [[Lorca|Lorco]]. Sledi Arbitražni sporazum glede Torellasa in pogodba glede Elcha s katerim sta Kastilja in Aragon sklenila mirovno pogodbo. Aragonska monarhija je Kastilji vrnila večji del kraljevine Murcie, razen ozemlja severno od rečne struge [[Seguro|Segura]]. Kraljevina Valencia je prevzela ozemlje Alicanteja, Orihuele in Elcheja.
 
Po mirovni pogodbi s [[Karel II. Anžujski|Karlom II. Anžujskim]] se je odrekel Siciliji, ampakSicilijanci pa so Sicilijanci namesto njega na vrhoblast postavili njegovega mlajšega brata Friderika. Papež [[Bonifacij VIII.]] je hotel imeti oblast nad Sicilijo in je prosil Jakoba II. Aragonskega naj Friderika odstavi, v zameno pa mu je ponudil to, da je ostal nemoten na preostalih ozemljih Aragonske krone, vpliv nad Sardinijo in Korziko inter naziv [[gonfalonijeragonfalonijer]]a Cerkve. Sicilijanci so zavrnili, da bi se ponovno preselili pod oblast Francozov in Papeškopapeško oblastjo, ki so jih izgnali leta [[1282 (v uporu [[Sicilijanska večernica]]), in za voditelja izbrali Friderika. Papež ga je zaman poskušal podkupiti z obljubami; odločil se je, da bo podpiral svoje podložnike. Jakob II. se je proti bratu bojeval v bitki, a je bil leta 1299 premagan, še istega leta okrepil vez s [[Karlom II. Anžujskim]], ko se je poročil z njegovo hčerko [[Blanca Anžujska|Blanco Anžujsko]]. Leta 1302 so [[Karel II. Neapeljski]] in, [[Karel Valoijski]] in Friderik podpisali mirovno pogodbo pri [[Caltabellota|Caltabelloti]], s čimer so ga okronali za kralja. [[Friderik III. Sicilski]] je vladal nad SicilijoSiciliji do njegove smrti leta 1337.
<big>''' Življenje in ozemeljska osvajanja'''</big>
 
Političen uspeh Jakoba II. Aragonskega je viden tudi v širjenju ozemlja po MediteranuSredozemlju. Leta 1291 je s [[Sancho IV. Kastiljski|Sanchom IV. Kastiljskim]] podpisal mirovno pogodbo v [[Monteagudo|Monteagudu]], s katero je Aragonska krona zadržala vpliv na svojem območju Severne Afrike. To so bila ozemlja v [[Tunizija|Tuniziji]], [[BéjaïuBéjaïa|Béjaïji]] in [[TlemcenuTlemcen]]u. S tem je skušal seveda širiti ozemlje in pa vzpostaviti zvezo držav, ki bi se pred vsem zoperstavila Islamu. Kasneje, v letu 1302, se je Jakob II. Aragonski združil s Katalonijo in pod poveljstvom [[RogerjaRoger de Flor|Rogerja de Flora]] odpravil proti vzhodu, da bi preprečil vojaško nevarnost '[[Almogavarji|Almogavarjev']] (špansko: ''[[{{jezik-es|almogavarés]]''}}).
 
19. decembra leta 1308 so v mestu [[Alcalá de Henares]], (Španija), kralj [[Ferdinand IV. Kastiljski]] in predstavniki Jakoba II. Aragonskega podpisali pogodbo (''[[El tratado de Alcalá de Henares]]''), posledica katere je bila ofenziva na [[Gibraltar]]. Aragonska krona se je združila s Kastiljsko, [[Katalonska krona|Katalonsko krono]] in [[benimerini]], a jim ta odprava ni uspela in so bili primorani leta 1323 podpisati mirovno pogodbo z [[Granada|Granado]]. Tako so zapravili priložnost, da bi dokončali [[Rekonkvistorekonkvista|rekonkvisto]] (''[[Reconquista]]reconquista'') še preden je to uspelo [[Krščanskemu kraljestvu]].
Jakob II. je prevzel oblast v [[Kraljevini Siciliji]] po smrti svojega očeta leta 1285, njegov starejši brat pa je prevzel [[Aragonsko krono]]. Brat [[Alfonso III.]] je leta 1291 umrl brez potomcev zato je po njegovi smrti [[Aragonska krona]] pripadala v roke Jakoba II., s tem je 18. junija istega leta pridobil še naziv kralja [[Aragonske krone]] in Valencie ter grofa Barcelone.
Jakob II. Aragonski se je leta 1291 združil s kraljem sosednje kraljevine Kastilje s poroko z njegovo hčerko [[Izabelo Kastiljsko]]. Ta zakon je bil potrjen samo civilno, saj ga papež ni blagoslovil zaradi krvnega sorodstva partnerjev. V tem zakonu Jakob in Izabela nista imela potomcev, poleg tega pa je bila nevesta v času poroke stara komaj osem let. Leta 1295 je bila ta prva zakonska zveza aragonskega monarha dokončno razveljavljena. Že leto kasneje je Jakob II. Aragonski izkoristil zmedo na Kastiljskem dvoru zaradi nasledstva in ne da bi razglasil vojno je osvojil [[Kraljevino Murcio]]. Zavzel je [[Alicante]], [[Elche]], [[Orihuelo]], [[Guardamar del Segura]] ter mesto [[Murcia]]. Leta 1300 se osvajanje konča, ko dokončno osvoji [[Lorco]]. Sledi Arbitražni sporazum glede Torellasa in pogodba glede Elcha s katerim sta Kastilja in Aragon sklenila mirovno pogodbo. Aragonska monarhija je Kastilji vrnila večji del kraljevine Murcie, razen ozemlja severno od rečne struge Segura. Kraljevina Valencia je prevzela ozemlje Alicanteja, Orihuele in Elcheja.
 
Leta 1319 je Jakob II. Aragonski razglasil enovitost njegovihsvojih kraljestev, [[Majorka]] je tako pridobila vazalni odnos do Aragonske krone.
Po mirovni pogodbi s [[Karlom II. Anžujskim]] se je odrekel Siciliji ampak so Sicilijanci namesto njega na vrh postavili njegovega mlajšega brata Friderika. Papež [[Bonifacij VIII.]] je hotel imeti oblast nad Sicilijo in je prosil Jakoba II. Aragonskega naj Friderika odstavi, v zameno pa mu je ponudil to, da je ostal nemoten na preostalih ozemljih Aragonske krone, vpliv nad Sardinijo in Korziko in naziv [[gonfalonijera]] Cerkve. Sicilijanci so zavrnili, da bi se ponovno preselili pod oblast Francozov in Papeško oblastjo, ki so jih izgnali leta [[1282 (v uporu [[Sicilijanska večernica]]), in za voditelja izbrali Friderika. Papež ga je zaman poskušal podkupiti z obljubami; odločil se je, da bo podpiral svoje podložnike. Jakob II. se je proti bratu bojeval v bitki, a je bil leta 1299 premagan, še istega leta okrepil vez s [[Karlom II. Anžujskim]], ko se je poročil z njegovo hčerko [[Blanco Anžujsko]]. Leta 1302 so [[Karel II. Neapeljski]] in [[Karel Valoijski]] in Friderik podpisali mirovno pogodbo pri [[Caltabelloti]], s čimer so ga okronali za kralja. [[Friderik III. Sicilski]] je vladal nad Sicilijo do njegove smrti leta 1337.
Boril se je za razpad [[Templjarji|Templjarskega reda]], iz katerega je dobil [[Montesino]] (1317), namenjeno tudi boju proti muslimanom. V Kataloniji je povezal mesta [[Ampurias]] in [[Urgel]] s kraljevo hišo, rešil dolino Ara inter ohranil red. Nazadnje je med letoma 1323 in 1325 Jakob II. Aragonski, kljub velikem nasprotovanju domačinov in [[Genova|Genove]] ter [[Pisa|Pise]], za kratek čas Kraljevino Sardinijo priključil Aragonski kroni.
 
<big>'''=== Izvor poimenovanja 'Pravični' '''</big>===
Političen uspeh Jakoba II. Aragonskega je viden tudi v širjenju ozemlja po Mediteranu. Leta 1291 je s [[Sanchom IV. Kastiljskim]] podpisal mirovno pogodbo v [[Monteagudu]] s katero je Aragonska krona zadržala vpliv na svojem območju Severne Afrike. To so ozemlja v [[Tuniziji]], [[Béjaïu]] in [[Tlemcenu]]. S tem je skušal seveda širiti ozemlje in pa vzpostaviti zvezo držav, ki bi se pred vsem zoperstavila Islamu. Kasneje, v letu 1302, se je Jakob II. Aragonski združil s Katalonijo in pod poveljstvom [[Rogerja de Flor]] odpravil proti vzhodu, da bi preprečil vojaško nevarnost 'Almogavarjev' (špansko: ''[[almogavarés]]'').
 
19 decembra leta 1308 so v mestu [[Alcalá de Henares]], (Španija), kralj [[Ferdinand IV. Kastiljski]] in predstavniki Jakoba II. Aragonskega podpisali pogodbo ([[El tratado de Alcalá de Henares]]) posledica katere je bila ofenziva na [[Gibraltar]]. Aragonska krona se je združila s Kastiljsko, [[Katalonsko krono]] in [[benimerini]], a jim ta odprava ni uspela in so bili primorani leta 1323 podpisati mirovno pogodbo z [[Granado]]. Tako so zapravili priložnost, da bi dokončali [[Rekonkvisto]] (''[[Reconquista]]'') še preden je to uspelo [[Krščanskemu kraljestvu]].
 
Leta 1319 je Jakob II. Aragonski razglasil enovitost njegovih kraljestev, [[Majorka]] je tako pridobila vazalni odnos do Aragonske krone.
Boril se je za razpad [[Templjarskega reda]], iz katerega je dobil [[Montesino]] (1317), namenjeno tudi boju proti muslimanom. V Kataloniji je povezal mesta [[Ampurias]] in [[Urgel]] s kraljevo hišo, rešil dolino Ara in ohranil red.
Nazadnje je med letoma 1323 in 1325 Jakob II. Aragonski, kljub velikem nasprotovanju domačinov in [[Genove]] ter [[Pise]], za kratek čas [[Kraljevino Sardinijo]] priključil Aragonski kroni.
 
<big>'''Izvor poimenovanja 'Pravični' '''</big>
 
Jakob II. Aragonski je veljal za pravičnega, ker se je držal dogovorov glede zunanje politike in tudi glede notranje se je držal dogovorov. Omenja se ga kot poštenega, ker se je redno srečeval s svojim dvorskim svetom, da bi se uslišalo želje in potrebe prebivalstva, prišlo do skupnega dobrega.
 
<big>'''== Zasebno življenje in dosežki'''</big> ==
 
Poročil se je štirikrat, znjegove žene so ženamibile: [[Izabela Kastiljska]] (poročena 1. decembra 1291), [[Blanca Anžujska]] (poročena 29. oktobra 1295), [[Marija Ciprska]] (poročena 27. novembra 1315) in [[Elisenda de Moncada]] (poročena 25. decembra 1322). Samo v zakonu z [[Blanco Anžujsko]], sta imela otroke, rodila mu jih je 10 otrok;deset:
* Prvorojenec [[Jakob Aragonski in Anžujski]] (1296-1334),
* [[Alfonso IV Aragonski]] (1299-1336),
Vrstica 55 ⟶ 49:
* [[Violante Aragonska in Anžujska]] (1310-1353).
 
Svoj čas je namenjal tudi zanimanju za znanost, pred vsem za [[medicina|medicino]], navuševala gasta jega tudi [[poezija]] ter [[arhitektura]].
Po njegovem ukazu so v [[Zaragozi]] zgradili palačo v [[''Ejea de los Caballeros'']] in popravili kraljeve palače v Valencii in Barceloni ter [[katedralo del Salvador de Zaragoza]] ([[''Catedral del Salvador de Zaragoza'']]). Leta 1300 je ustanovil [[Univerzo v Lleidi]], leta 1305 Svet (sedanji senat) v Crevillenteju. Okrog leta 1314 je Pedru Marsiliju naročil, da prevede v latinščino [[''Libre deis feyts esdevenguts en la vida del molt alt senyor Rey en Jacme lo Conqueridor'']], ki opisuje življenje v času vladanja njegovega starega očeta ([[Jakob I. Osvajalec]] (1213-1276)).
Zaslužen je tudi, da so leta 1325 v njegovem dvoru sprejeli prepoved mučenja.
 
Po njegovem ukazu so v [[Zaragoza|Zaragozi]] zgradili palačo v [[''Ejea de los Caballeros'']] in popravili kraljeve palače v Valencii in Barceloni ter [[katedralo del Salvador de Zaragoza]] ([[''Catedral del Salvador de Zaragoza'']]). Leta 1300 je ustanovil [[Univerza v Lleidi|Univerzo v Lleidi]], leta 1305 Svet (sedanji senat) v Crevillenteju. Okrog leta 1314 je Pedru Marsiliju naročil, da prevede v latinščino [[''Libre deis feyts esdevenguts en la vida del molt alt senyor Rey en Jacme lo Conqueridor'']], ki opisuje življenje v času vladanja njegovega starega očeta, ([[Jakob I. Osvajalec|Jakoba I. Osvajalca]] (1213-1276)). Zaslužen je tudi, da so leta 1325 v njegovem dvoru sprejeli prepoved mučenja.
Umrl je 2. novembra leta 1327, pri svojih šestdesetih letih starosti v Barceloni. Njegove posmrtne ostanke so po smrti shranili v samostan San Francisco v Barceloni ([[''Convento de San Francisco'']]), leta 1410 pa so jih premestili v samostan Santes Creus ([[''Monasterio de Santes Creus'']]).
 
Umrl je 2. novembra leta 1327, pri svojih šestdesetih letih starosti v Barceloni. Njegove posmrtne ostanke so po smrti shranili v samostan San Francisco v Barceloni ([[''Convento de San Francisco'']]), leta 1410 pa so jih premestili v samostan Santes Creus ([[''Monasterio de Santes Creus'']]).
'''Glej tudi'''
 
== Viri ==
* https://sl.wikipedia.org/wiki/Aragonska_krona
 
'''Viri'''
 
* https://www.biografiasyvidas.com/biografia/j/jaime_ii_el_justo.htm
Vrstica 71 ⟶ 61:
* https://gw.geneanet.org/asguille?lang=es&n=de+aragon&oc=0&p=jaime+ii
* https://www.buscabiografias.com/biografia/verDetalle/8051/Jaime%20II%20de%20Aragon
 
[[Kategorija:Kralji Aragona]]
[[Kategorija:Kralji Sicilije]]