Mihail Gorbačov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Pv21 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Mihail Sergejevič Gorbačov''' ({{jezik-ru|Михаи́л Серге́евич Горбачёв}}, IPA: [gərbəˈtɕof]), [[Rusi|ruski]] [[politik]], [[predsednik]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[1985]] - [[1991]], * [[2. marec]] [[1931]], [[Privolno]] v pokrajini [[Stavropol]], [[Rusija]].
 
== Življenjepis ==
{{popravi}}
 
V [[Moskva|Moskvi]] je študiral [[pravo]] in se po vrnitvi v rodni kraj začel počasi vzpenjati po partijsko-politični lestvici. Med letoma 1970 in 1978 je bil prvi sekretar [[komunistična partija|partije]] za stavropolsko območje, od 1971 tudi član CK KP SZ. Leta 1970 je postal prvi sekretar partije svoje rodne Stavropolske pokrajine na jugu Rusije (severno od Kavkaza). Leta 1978 se je preselil v Moskvo in prevzel oddelek za kmetijstvo v sekretariatu CK KP SZ, zelo kmalu pa je napredoval tudi v Politbiro (1979 oz. 1980). Po smrti treh sovjetskih voditeljev, najprej Leonida Brežnjeva in nato v približno enoletnih zamikih še Jurija Andropova (ki je bil Gorbačovu naklonjen) in [[Konstantin Černenko|Konstantina Černenka]], Gorbačova kot najmlajšega člana vodstva ni bilo več mogoče prezreti. Tako je 11. marca 1985 postal na predlog dolgoletnega zunanjega ministra Andreja Gromika generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze. S tem je zasedel najpomembnejši položaj v SZ kot prvi najvišji sovjetski voditelj, ki je bil rojen po revoluciji leta 1917. Kot novi generalni sekretar je odločno nadaljeval politiko Andropova, ki je spremembe v kratkem času svoje vladavine komaj nakazal, v primerjavi z reformami, ki jih je moral Gorbačov šele izvesti, če je hotel Sovjetsko zvezo popeljati iz hude gospodarske in politične krize, kar se je vse bolj kazalo kot nuja.
 
Leta 1987 je podpisal pogodbo z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] za razorožitveni sporazum v Beli hiši in umaknil sovjetske čete iz [[Afganistan]]a. Večkrat je potoval v tujino na politična oz. državniška srečanja Poskušal je reformirati partijo in ekonomski sistem s trgom, z razglasitvijo programov, ki jih je poimenoval [[Glasnost]], [[Perestrojka]] in [[Uskorenije]].
 
Leta 1988 je obiskal Jugoslavijo in v tem "paketu" tudi [[Slovenija|Slovenijo]]. V Ljubljani in na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] se je srečal s takratnim predsednikom CK ZK [[Slovenija|Slovenije]] [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], pa tudi z direktorjem [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] [[Vlado Janžič|Vladom Janžičem]].
 
Januarja [[1987]] je začel kritizirati državo in na 19. partijski konferenci junija 1988, ki se je spremenila v senzacijo, je razglasil prelomne reforme političnega sistema. Sam je takrat prevzel od Andreja Gromika tudi formalno funkcijo državnega poglavarja (predsedstvo prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR).
 
V zunanji politiki je prenehal slediti t. i. Brežnjevi doktrini "omejene suverenosti socilalističnih držav" in prepustil politične režime nekdanjih satelitskih držav v vzhodni Evropi njihovi lastni usodi, kar je tekom leta 1989 privedlo do političnih sprememb na Poljskem in Madžarskem, nato pa še v drugih vzhodnoevrospkih državah ter do padca Berlinskega zidu. Ta je bil simbol delitve Evrope, čemur je naslednjega leta sledila združitev obeh Nemčij oz. priključitev vzhodne Nemčije z Zahodni, ter posledično razpustitev Varšavskega pakta.
Vrstica 20 ⟶ 19:
Leta 1992 je ustanovil Fundacijo Gorbačov, leto kasneje pa Mednarodni zeleni križ. Leta 1996 je znova kandidiral na volitvah za predsednika Rusije, a je dobil le en odstotek glasov.
 
=== Starost ===
Po [[Smrt|smrti]] njegove žene Raise zaradi levkemije leta 1999, živi sam v [[Moskva|Moskvi]]. Je [[Ateizem|ateist]], čeprav je bil vzgojen v [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruskem pravoslavnem]] okolju.
 
== Sklici ==