Lev Trocki: Razlika med redakcijama

Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini. Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike (leta 1922 so ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Trocki, Leninova desna roka, je postal [[ljudski komisar]] za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov [[politbiro]]ja. Ko je leta [[1924]] Lenin umrl, je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije]] ter ga izgnal. [[Azil]] je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v [[Mehika|Mehiko]], kjer ga je sprejel [[Diego Rivera]]. Po neuspešnem atentatu maja 1940 je sovjetskemu agentu Mercaderju 20. avgusta 1940 s cepinom uspelo umoriti Trockega. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.«