Upor (elektrotehnika): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m Replacing deprecated latex syntax mw:Extension:Math/Roadmap |
||
Vrstica 15:
Masni upori so grajeni iz uporovnega telesa v obliki [[valj]]a, najbolj pogosto iz [[oglje]]nega [[prašek|praška]]. V integriranih vezjih so izdelani iz [[polprevodnik]]a s pomočjo [[difuzija|difuzije]] na [[monokristal]]u. Možne upornosti masnih uporov segajo od nekaj <math>m\Omega </math> do več <math>M\Omega </math>, njihova dovoljena izgubna [[moč]] pa je relativno majhna (oz. so relativno majhni toki, ki lahko tečejo skoznje). Zato pa so po velikosti manjši od drugih uporov z enako izgubno močjo. Za večje moči uporabimo upore iz [[železo|železne]] [[litina|litine]], ki se lahko uporabljajo tudi kot [[reostat]]i.
Žični upori so izdelani iz uporovne [[žica|žice]], ki je navita na [[izolator|izolacijsko]] telo. Območje upornosti je podobno kot pri masnih uporih, imajo pa zato nizko toleranco (okoli <math>\pm 0,05 \%</math>) in visoko [[čas]]ovno [[stabilnost]] (tipično okoli <math>10^{-5}/leto</math>). Tisti z najnižjo toleranco so izdelani iz [[manganin]]a, [[konstantan]]a ali [[evanohm]]a. Slabost je visoka cena (le redko so izdelani serijsko), velikost in v primeru izmeničnih tokokrogov še [[reaktanca|reaktančna]] komponenta. Zato pa jih je mogoče izdelati v poljubni obliki in za poljubno izgubno moč.
Plastni upori so najpogosteje uporabljani. Uporovna plast (običajno [[oglje]], [[kovina]] ali kovinski [[oksid]]) je nanešena na izolacijsko telo in spojena z dovodnimi žicami. Prednosti so veliko uporovno področje (od nekaj <math>m\Omega </math> do več tisoč <math>M\Omega </math>), majhne tolerance, majhen temperaturni koeficient, nizka vrednost [[šum]]a, velika stabilnost in nizka cena. Poimenujemo jih po materialu uporovne plasti: '''ogljenoplastni''', '''kovinoplastni''' (ti so najpreciznejši) in '''kovinooksidni'''.
Vrstica 26:
== Toleranca upora ==
Toleranca upora pove, za koliko odstotkov se upornost lahko razlikuje od nazivne vrednosti zaradi različnih dejavnikov. Vpliv posameznih fizikalnih količin podajamo s koeficienti, npr. temperaturni koeficient
:<math>\alpha =\frac{\Delta R\cdot 100 \%}{R\Delta \theta }</math>
ali napetostni koeficient, ki podja relativno sprmembo upornosti zaradi priključene napetosti:
:<math>v=\frac{\Delta R\cdot 100 \%}{RU}.</math>
== Stabilnost upornosti ==
| |||