Bizantinska arhitektura: Razlika med redakcijama

Tiste slednjega tipa domnevajo, da so bile skoraj vedno obokane, kajti osrednja kupola se zdi, da je njihova zelo verjetno razlog za obstoj. Osrednji prostor je bil včasih obdan z zelo debelim zidom, v katerem so nastale globoke vdolbine, tako kot pri [[cerkev svetega Jurija, Sofija|cerkvi sv. Jurija]] v Sofiji, ki so jo v 4. stoletju zgradili Rimljani kot valjasto kupolasto zgradbo, zgrajeno na kvadratni osnovi in imenitna cerkev sv. Jurija v Solunu (5. stoletje) ali obokane stranske ladje, kot v Santa Costanzi v Rimu (4. stoletje) ali pa so bile dodatki iz osrednjega prostora izrinjeni tako, da so oblikovali križ, v katerem so ti dodatki pripomogli k nasprotju s centralnim obokom, kot pri [[mavzolej GallaGalle PlacidiaPlacidie|mavzoleju GallaGalle PlacidiaPlacidie]] v Raveni (5. stoletje). Najbolj znana cerkev te vrste je bila [[cerkev Svetih apostolov v Carigradu]]. Videti je, da so bili trezorji že zgodaj uporabljeni za načrt bazilike; na primer, v Hagiji Irene v Carigradu (6. stoletje) je dolgo telo cerkve prekrito z dvema kupolama.