Liberalizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Glej tudi: konservativizem |
|||
Vrstica 65:
=== Glavne teme ===
Čeprav imajo vse liberalne doktrine skupne dediščine, znanstveniki pogosto domnevajo, da ti nauki vsebujejo "ločene in pogosto kontradiktorne miselne tokove".<ref name="Young, p. 24"/> [[Seznam liberalnih teoretikov|Liberalni teoretiki in filozofi]] so se razlikovali po različnih časih, kulturah in celinah. Raznolikosti pojmovanja liberalizma se razlikujejo, kjer so liberalni misleci in gibanja pritrjena na velik izraz ''liberalizem'', vključno s ''[[Klasični liberalizem|klasičnim]]'', ''[[Egalitarizem|egalitarnim]]'', ''gospodarskim'', ''[[Socialni liberalizem|socialnim]]'', ''državo blaginje'', ''etičnim'', ''[[Humanizem|humanističnim]]'', ''deontološkim'', ''perfekcionističnim'',''demokratičnim'' in pa ''institucionalnim'', če jih naštejemo le nekaj.<ref>Young, p. 25.</ref> Po svojem velikem pomenu je liberalizem filozofija o pomenu človeštva in družbe. Politični filozof [[John N. Gray|John Gray]] meni, da imajo liberalne misli skupno to, da so
Individualistični element zagovarja etičnost človeka proti pritiskom [[Kolektivizem|socialnega kolektivizma]], enakopraven element pripisuje enako moralno vrednost in status vsem posameznikom, meliorističen element trdi, da lahko več generacij izboljša družbenopolitično ureditev, univerzalističen element pa potrjuje moralne enotnosti človeške vrste in marginalizira lokalne kulturne razlike.<ref name="Gray, p. xii">Gray, p. xii.</ref> Meliorističen element je bil predmet številnih polemik, ki so jih zagovarjali misleci, kot so [[Immanuel Kant]], ki je verjel v človeški napredek, hkrati pa je trpel zaradi napadov mislecov, kot so [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], ki je verjel da so človekovi poskusi, da bi se izboljšalo družbeno sodelovanje neuspešni.<ref>Wolfe, pp. 33-6.</ref> Opisovanje liberalnega temperamenta, je Gray trdil, da je "zgledovanje po [[Skepticizem|skepticizmu]] zaupljiva varnost božjega razodetja. Liberalna filozofska tradicija je iskala potrditev in utemeljitev v več motnjah v projektu. Moralne in politične predpostavke liberalizma so nastale na podlagi tradicije, kot so [[Fizične in pravne pravice|naravne pravice]] in [[Utilitarizam|utilitaristične teorije]], čeprav včasih liberalci zahtevajo tudi podporo iz znanstvenih in verskih krogov.<ref name="Gray, p. xii"/> Skozi vse naštete tradicije so znanstveniki opredelili naslednje pomembne vidike skupne liberalne misli: verjamejo v enakost in [[svoboda|posameznikovo svobodo]], ki podpira [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in pa individualne pravice. Slednje podpirajo zamisel o omejeni ustavni vlade in priznavajo pomen povezanih vrednot, kot so [[Pluralizem (politična filozofija)|pluralizem]], [[Strpnost]], samostojnost in [[Vladno soglasje|privolitve.]] <ref>Young, p. 45.</ref>
| |||