Strabon: Razlika med redakcijama

Strabon je veliko potoval. Sam se je hvalil, da ni noben geograf prepotoval več od njega. Leta [[29. pr. n. št.]] je prišel v [[Rim]], leta [[24 pr. n. št.]] pa je odpotoval v [[Egipt]] in ga prepotoval od [[Aleksandrija|Aleksandrije]]. Bil je tudi v [[Etiopija|Etiopiji]]. Vrnil se je v Rim, ki je po razdejanju [[Kartagina|Kartagine]] hitro postajal najmočnejša sila v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Imel je [[filozofija|filozofsko]] izobrazbo, ukvarjal se je z [[zgodovina|zgodovino]].

Nadaljeval je [[Polibij]]evo delo ''Zgodovina'' Rima v 47. [[knjiga]]h, ki je danes izgubljena. Skoraj v celoti je ohranjena njegova ''Geografija'' ([[grščina|grško]] ''Geografika'', ''Geographica'') v 17. knjigah (1 - 2 [[fizična geografija]], 3 - 10 [[Evropa]], 11 - 16 [[Azija]], 17 [[Afrika]]). Napisana je v večini po starejših avtorjih, največ pa je naslonjena na [[Eratosten]]a, s katerim se ni mogel meriti v [[matematika|matematiki]]. Vsebuje tudi podrobnosti iz [[mitologija|mitologije]], [[književnost]]i in [[kultura|kulture]]. Strabon ni bil dovolj kritičen, vendar je pisal zanimivo.

Poleg [[Ptolemej]]a je njegovo delo glavni vir za [[antika|antično]] [[geografija|geografijo]]. Njegovi opisi postanejo izven Sredozemlja popačeni. Vztrajal je tudi pri mnenju, da je bil [[Homer]] natančen in se ni menil za boljše podatke, ki jih je lahko našel pri [[Herodot]]u. Spoznal je, da je [[Vezuv]] [[ognjenik]], čeprav tedaj ljudje niso pomnili njegovega zadnjega izbruha, naslednjega pa je pogubno dočakal šele [[Plinij starejši]]. Strabon je razpravljal tudi o tem, kako [[reka|reke]] oblikujejo zemljišče. Prevzelo ga je, kako majhen del [[Zemlja|Zemlje]] pokriva znani [[svet]], in je menil, da obstajajo še neznane [[celina|celine]].