Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

odstranjenih 15.946 zlogov ,  pred 11 meseci
preusmeritev na Rimsko cesarstvo
(preusmeritev na Rimsko cesarstvo)
Oznaka: Nova preusmeritev
#PREUSMERITEV [[Rimsko cesarstvo]]
{{Infopolje Bivša država
|native_name = {{malekapit|Imperivm Romanvm}}
|conventional_long_name = Rimski imperij
|common_name = Rimski imperij
|common_name2 = Rimskega imperija
|national_motto = Senatus Populusque Romanus (SPQR)
|continent = Evropa
|region = Sredozemlje
|country = Italija
|era = antika
|status = imperij
|government_type = monarhija
|year_start = 27 pr. n. št.
|year_end = 478 n. št.
|event_start = cesar je proglašen za večnega diktatorja
|event_end = Konstantinopel zavzamejo Osmani
|event1 = Bitka pri Akciju
|date_event1 = [[2. september]] [[31 pr. n. št.]]
|event2 = Oktavij je proglašen za Avgusta
|date_event2 = [[16. januar]] [[27 pr. n. št.]]
|event3 = Dioklecijan razdeli upravo imperija med vzhod in zahod
|date_event3 = [[285]]
|event4 = Konstantin I. razglasi Konstantinopel za novo prestolnico
|date_event4 = [[330]]
|event5 = Vizigotsko opustošenje Rima, glavno mesto postane Ravenna
|date_event5 = [[410]]
|event6 = [[Odoaker]] odstavi Romula Avgustula
|date_event6 = [[476]]
|p1 = Rimska republika
|flag_p1 = Spqrstone.jpg
|s1 = Bizantinsko cesarstvo
|flag_s1 =
|s2 = Zahodnorimsko cesarstvo
|image_map = Roman Empire-117AD.png
|image_map_caption = Rimski imperij pri največjem obsegu, okoli 117 n. št.
|capital = [[Rim]]<small><br />([[44 pr. n. št.]]-[[286]])</small><br />[[Milano]]<small><br />([[286]]-[[402]])</small><br />[[Ravenna]]<small><br />([[402]]-[[476]])</small><br />[[Nikomedija]]<small><br />([[286]]-[[330]])</small><br />[[Konstantinopel]]<small><br />(od [[330]] naprej)</small><br />
|common_languages = [[latinščina]] (cesarsko), [[grščina]] (administrativni jezik)
|religion = [[Religija v starem Rimu|Politeizem]], pozneje [[krščanstvo]]
|currency = [[solid (kovanec)|solid]], [[avrej]], [[denarij]], [[sesterc]], [[as (kovanec)|as]]
|leader1 = Avgust
|leader2 = Romul Avgustul
|year_leader1 = 27 pr. n. št. - 14 n. št.
|year_leader2 = 475-476
|title_leader = [[rimski cesar|cesar]]
|title_representative = [[rimski konzul|konzul]]
|representative1 = Avgust
|representative2 = Flavij Basilisk
|year_representative1 = 27 pr. n. št. - 23 n. št.
|year_representative2 = 476
|legislature = rimski senat
|
|stat_year1 = [[25 pr. n. št.]]<ref name=size>{{navedi revijo|journal=Social Science History |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |first=Rein |last=Taagepera |volume=3 |issue=3/4 |year=1979 |pages=125 |url=http://links.jstor.org/sici?sici=0145-5532%281979%293%3A3%2F4%3C115%3ASADOEG%3E2.0.CO%3B2-H |doi=10.2307/1170959
|language=en}}</ref>
|stat_area1 = 2750000
|stat_year2 = [[50]]<ref name=size/>
|stat_area2 = 4200000
|stat_year3 = [[117]]<ref name=size/>
|stat_area3 = 5000000
|stat_pop3 = 88000000
|stat_year4 = [[390]] <ref name=size/>
|stat_area4 = 4400000
|
}}
:''Rimskega imperija ne smemo zamenjevati s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom (843–1806)]].''
 
'''Rímski impêrij''' (tudi '''Rimsko cesarstvo''') označuje [[starorimska civilizacija|starorimsko civilizacijo]] v [[stoletje|stoletjih]], ki so sledila reorganizaciji pod vodstvom cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Stoletja pred vladavino Avgusta označujemo kot [[Rimska republika|Rimsko republiko]]. Razlika med njima je predvsem v organih vodenja države in zvezah med njimi.
 
Vrsto let so zgodovinarji delali razliko med »[[principat]]om«, obdobjem od Avgusta do [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ter »[[dominat]]om«, obdobjem od [[Dioklecijan]]a do propada zahodnega dela cesarstva. Po tej teoriji je v obdobju principata (iz [[latinščina|latinščine]] ''princeps'', »prvi«; Avgust si je dovolil le ta naziv) stvarnost diktature spretno skrita za republikansko formo, medtem ko se je v obdobju dominata (lat. ''dominus'', »gospodar«) pokazala v svoji pravi luči, z zlatimi krotami in bleščečim imperialnim ritualom. Poznejše raziskave so pokazale, da ne moremo govoriti o ostrem prehodu; po eni strani so se nekatere zgodovinske republikanske oblike ohranile tudi v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju, tisočletje po svojem nastanku, po drugi pa je bilo razkazovanje imperialne mogočnosti pogosto tudi v najzgodnejših dneh imperija.
 
V svoji zgodovini je Rimski imperij nadziral vse [[heleni]]zirane države v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] pa tudi [[Kelti|keltska]] območja [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. Upravljanje Rimskega imperija je sčasoma privedlo do ločitve na vzhodno in zahodno polovico. Leta [[476]], ko je oblast na zahodu prevzel [[Odoaker]], se je zahodna polovica že močno razvijala v novo smer, v kateri je [[cerkev (organizacija)|cerkev]] prevzela večino administrativnih in karitativnih vlog nekdanje sekularne vlade. Vzhodna polovica cesarstva s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], mestu [[Konstantin Veliki|Konstantina Velikega]], je ostajala srce rimske države do leta [[1453]], ko je Bizantinsko cesarstvo klonilo pred [[Osmansko cesarstvo|Otomanskimi Turki]].
 
Vpliv rimskega imperija na vlado, pravo in monumentalno arhitekturo ter na druge vidike življenja na Zahodu ostaja viden še danes. Rimske nazive moči so privzeli nasledniki z imperialnimi pretenzijami, med njimi [[Frankovsko kraljestvo]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Kijevska Rusija]] in [[Nemško cesarstvo]].
 
== Življenje v Rimskem cesarstvu ==
 
Življenje je v vseh mestih v rimskem cesarstvu potekalo približno enako. Rimski državljani so imeli več pravic kot drugi. Ti državljani so se delili na [[plebejci|plebejce]] in [[patricij|patricije]]. Ostali so bili večinoma [[sužnji]] in tujci (v 3. stoletju pr. n. št. so dobili tudi ostali poleg plemičev [[volilna pravica|volilno pravico]], kritično stanje in napetosti med slednjima dvema stranema so pripeljale celo do državljanske vojne). Rimsko državljanstvo se je lahko pridobilo le z okoli 30-letnim delom v [[pomožna pehota|pomožni pehoti]]. S tablico o državljanstvu se je državljanstvo prenašalo iz roda v rod. Sužnje so zajeli večinoma po obleganjih mest in vasi. Praktičen primer: Po bitki z [[Galci]] so Rimljani popolnoma strli vojsko. Vasico so oropali, jo požgali, zaplenili živino, orožje. Ženske so posilili ter jih z otroki in nekaj moškimi nagnali na prisilno delo: v rudnik, v [[suženjstvo]] ali v areno (kot [[gladiator]]je). Delavci v rudnikih železa, npr. v [[Galija|Galiji]], mnogokrat niso nikoli več videli sonca. Sužnji so garali za manj ali bolj stroge gospodarje. Včasih so jih gospodarji tudi osvobodili (dokaz je bil pergament s pečatom), sužnji pa so imeli tudi težja dela: pogosto so morali poleti z gora privaliti led za pijačo, poleg tega so si pogosto mastne roke na gostijah gosti brisali kar v njihove lase. V areni so se znašli večinoma močni ujetniki, redke ženske, bankrotiranci, sem in tja tudi državljan, premamljen z nagradami. Trening je bil mučen; pogosto so učitelji silili učence jesti tudi npr. pepel. Včasih so gradili stavbe, ki so se zaradi velikosti pogosto zrušile. [[Gaj Avgust Oktavijan]] je prvi omejil gradnjo stavb na zgolj tri nadstropja. Ker so bili Rimljani navdušeni vrtnarji, so z okenskih polic verjetno pogosto padali cvetlični lonci. Bogataši so imeli ogromne vile z bazeni in odprtimi dvorišči. Mesta so povezovale močne [[rimska cesta|rimske ceste]], voda iz [[akvadukt (vodovod)|akvadukt]]ov, ki so se stekali v vodnjake na glavnem trgu, je bila brezplačna. Ogled javnih iger in kopanje v toplicah je bilo prav tako brezplačno, iz tega je tudi nastalo rimsko pravilo za ohranjanje miru: ''Kruha in iger!'' Prevoze so zaradi dnevnega vrveža raje opravljali ponoči.
 
== Propad Rimskega cesarstva ==
{{Glavni|Zgodovina Rimskega imperija}}
V 3. stoletju so se v Rimski državi vedno bolj kazali očitni znaki krize. Vzroki so bili v prvi vrsti ekonomski, ki pa so bili tesno povezani tudi z drugimi aspekti rimskega načina življenja. Rimsko gospodarstvo je bilo ves čas rimskega cesarstva močno odvisno od cenenega dela sužnjev, ko pa se je v 2. stoletju širjenje Rimskega imperija ustavilo, se je prekinil tudi stalni dotok suženjske delovne sile. Prav tako se je vedno bolj zmanjševalo število rojstev (prebivalstvo je padlo od 30 milijonov na začetku cesarstva na vsega 10 milijonov okrog leta 300), kar je pomenilo, da je primanjkovalo delovne sile, posledično pa je ostalo vedno več zemlje neobdelane.
Zato je bila država prisiljena aktivnemu prebivalstvu poviševati davke, saj je obramba mej cesarstva, vedno večji stroški za podporo rimskemu prebivalstvu in razvejana [[birokracija]] zahtevala vedno več sredstev. Zaradi povišanega davčnega pritiska na kmete, je veliko število kmetov našlo rešitev v begu in se je pričelo ukvarjati s [[pirat]]stvom in cestnim roparstvom.
 
V poznem obdobje rimskega cesarstva je velik problem predstavljala tudi [[inflacija]]. Pomanjkanje denarja so cesarji reševali s kovanjem malo vrednega [[denar]]ja. Posledica je bila, da je pričela upadati trgovina in da je [[menjalno gospodarstvo]] pričelo izpodrivati denarnega.
 
Zaradi ekonomskega propadanja je za državo vedno večje breme predstavljala podpora revnemu rimskemu prebivalstvu, vse bolj pa se je razmahnilo tudi izkoriščanje te socialne pomoči, saj se zaradi bogate pomoči in razvrednotenega gospodarstva ljudem ni več dalo delati. Na splošno je veljalo, da je Italija vedno bolj postajala zajedavec preostalih [[provinca|provinc]] imperija, ki je zahtevala vedno več sredstev, ne da bi pri tem karkoli proizvajala. Drsenje rimske [[država|države]] v propad je skušal zaustaviti cesar [[Dioklecijan]], ki pa so se mu reforme posrečile le delno, spet z drugimi pa je še poglobil gospodarsko krizo.
 
Gospodarskim težavam so se pridružile tudi težave v rimski vojski, ki je bila eden od stebrov rimske moči. Sistem, ki je od [[Marij]]a naprej slonel na svobodnih rimskih državljanih, ki so služili rimsko vojsko 20 let, za kar so po končani vojaški službi prejeli zemljo, se je nahajal v težavah, ker je bilo vedno manj Rimljanov pripravljenih služiti vojsko. V rimski vojski so zato novačili vedno več tujih, zlasti [[germani|germanskih]] plačancev - ([[Foederati|federatov]]), ki so se naselili na rimskem ozemlju, zlasti na obmejnih področjih, ter v zameno za vojaško službo dobili zemljo. Vprašljiva pa je bila njihova zvestoba rimski državi in njihova pripravljenost braniti mejo pred svojimi germanskimi rojaki.
 
Dokončen udarec pa so rimskemu cesarstvu zadali vpadi [[Germani|Germanov]] in [[Huni|Hunov]]. Prvi so na Rimsko ozemlje prišli [[Goti]], ki so na območje današnje [[Bolgarija|Bolgarije]] zbežali pred Huni, ter prosili Rim za naselitev in pomoč. Zaradi slabega ravnanja Rimljanov so se [[Goti]] uprli in leta 378 pri [[Adrianopolis|Adrianoplu]] uničujoče porazili rimsko vojsko. Po tem porazu Rimljani nikoli več niso uspeli pregnati številnih Germanskih ljudstev, ki so se pomikala čez ozemlje rimskega imperija in na njenih tleh ustanavljali [[barbari|barbarske]] države. V letu 410 je [[vizigoti|vizigotski]] kralj [[Alarik I.]] po obleganju [[plenitev Rima|oplenil Rim]], temu je sledilo še plenjenje [[Vandali|Vandalov]] leta 455. Eden najhujših tovrstnih napadov je bil tudi napad Hunov leta 450, ki pa so se iz neznanega vzroka ustavili pred Rimom. Pred tem so temeljito oplenili severno Italijo, ter med drugim uničili [[Oglej]].
 
Letnica, ki zaznamuje dokončen propad zahodnega dela rimske države je leto 476, ko je germanski poveljnik [[Odoaker]] odstavil zadnjega rimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]], ter njegovo krono izročil [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskemu]] cesarju, sam pa se je razglasil za kralja Italije. Po tem obdobju je od zahodnorimskega imperija ostala le še Dalmacija, v kateri je do svoje smrti leta 480 vladal predzadnji zahodnorimski cesar [[Julij Nepos]].
[[Slika:Roman Republic Empire map.gif|thumb|right|300px|Širjenje rimske države od nastanka do propada]]
[[Slika:Slovenia-map 0001-0300.png|300px|thumb|right|Zemljevid [[Slovenija|slovenskega ozemlja]] z rimskimi provincami in mesti.<br />
Rimske province ([[1]]-[[300]])]]
 
== Rim na slovenskih tleh ==
Slovensko ozemlje je bilo z vidika rimske države pomembno zlasti kot prehodna dežela, saj so preko našega ozemlja vodile glavne poti iz Italije v Podonavje in naprej na Vzhod. Kasneje je naša dežela postala pomembna tudi kot zadnja obrambna linija Italije pred prodirajočimi barbari z vzhoda.
 
Rimljani so v naše kraje prodirali iz mesta Akvileja (lat. Aquileia; danes [[Oglej]]), večji del našega ozemlja pa je osvojil šele cesar [[Avgust]], ki je s temi osvojitvami želel zavarovati [[Italija|Italijo]] in si zagotoviti ugled vojaškega poveljnika. Ustanovil je tudi prvo rimsko mestno naselbino – [[Emona|Emono]] (danes [[Ljubljana]]). V času pred prihodom Rimljanov je bil sicer pomembnejši [[Nauportus]] (danes [[Vrhnika]]), ki pa nikoli ni dobil mestnih pravic. Kasneje so mestne pravice pridobili še [[Claudia Celeia|Celeia]] ([[Celje]]), [[Neviodunum]] (danes Drnovo pri Krškem) in [[Poetovio]] (danes [[Ptuj]]). Pomembna trgovska in prometna središča so bila še [[Castra]] (danes [[Ajdovščina]]), [[ad Pirum]] (danes Hrušica na [[Notranjska|Notranjskem]]) in [[Atrans]] ([[Trojane]]).
 
Tudi upravno je bilo naše ozemlje razdeljeno na več različnih provinc: Zahodni del Slovenije je spadal pod Italijo (10. pokrajina: [[Venetia]] in [[Histria]]) s sedežem v Aquileiji, večji del osrednje Slovenije in [[Štajerska|Štajerske]] je sprva spadal v provinco [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], po njeni razdelitvi (ok. leta 10) pa pod [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], ki je imela nekaj časa prestolnico v našem Ptuju, Zahodna Štajerska pa je spadala pod provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]].
 
Slovensko ozemlje je imelo v rimskem času le obroben pomen, vseeno pa je doživelo velik gospodarski in družbeni napredek. Na to kažejo skrbno zgrajena in utrjena mesta z urejenimi vodovodi, kanalizacijami in javnimi poslopji. Velik delež mestnega prebivalstva so predstavljali odsluženi vojaki – veterani, ki so se po koncu svoje 20 letne vojaške službe naselili v naših krajih. Pomešali so se s staroselskimi prebivalci in odločilno vplivali na njihovo [[romanizacija|romanizacijo]]. Tudi v naših krajih so staroselci podobno kot na primer v [[Galija|Galiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Španija|Španiji]] prevzeli rimske navade, običaje in predvsem [[latinščina|latinski jezik]]. Veterane je rimska država včasih načrtno naseljevala v novo osvojenih pokrajinah, da bi jih čim hitreje romanizirali.
 
Že v času [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] (161) so v naše kraje prvič vdrli [[barbar]]i in nasilno zaustavili razvoj. Ozemlje današnje Slovenije je odtlej vedno bolj predstavljalo zadnjo obrambno linijo Italije pred vdori tujih ljudstev. Preko našega ozemlja je potekala [[Claustra Alpium Iuliarum]]: utrjena obrambna linija z dolgim obzidjem preko skoraj celotne Slovenije in trdnjavami. Prebivalstvo na našem ozemlju je bilo vedno bolj ogroženo, ne samo s strani prodirajočih barbarov, ampak tudi s strani rimske vojske, ki je za svoje vzdrževanje potrebovala vse več sredstev.
 
== Pomembnejše rimske osebnosti ==
[[Gaj Julij Cezar]]
 
[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]]
 
[[Sula|Lucij Kornelij Sula]]
 
[[Marij]]
 
[[Pompej Veliki]]
 
[[Plavt]]
 
[[Mark Avrelij]]
 
[[Hadrijan]]
 
[[Vespazijan]]
 
[[Valerijan]]
 
[[Romul Avgustul]]
 
[[Mark Licinij Kras]]
 
== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}
 
== Viri ==
* [[Rajko Bratož]], ''Rimska zgodovina : Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana''. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 26. Knjižna zbirka Scripta. Ljubljana, 2007.
 
== Glej tudi ==
{{Kategorija v zbirki|Romans}}
* [[Zgodovina Rimskega imperija]]
* [[Seznam rimskih cesarjev]]
 
[[Kategorija:Antični Rim]]
3.446

urejanj