Focke-Wulf Fw 190 Würger: Razlika med redakcijama

''[[Reichsluftfahrtministerium]]'' (''RLM'') oz. ''Rajhovsko letalsko ministrstvo'' je jeseni 1937 naprosilo nemške konstruktorje, naj izdelajo novega lovca., Delovaldeloval naj bi skupaj z osnovnim lovcem [[Messerschmitt Bf 109]]. Kljub temu da je bil Bf 109 še vedno učinkovito letalo, je odgovorne v RLM skrbel hiter razvoj tujih lovcev. Potrebovali so novo, modernejše letalo, ki bi bilo v prihodnje kos novejšim in vse boljšim zavezniškim lovcem.<ref>Shacklady 2005, str. 25.</ref>

Prva večja težava, ki se je pokazala na testnih poletih, je bil položaj [[pilotska kabina|pilotske kabine]]. Bila je pomaknjena preveč naprej, bližina motorja pa je povzročala, da se je kabina preveč segrevala. Med prvimkrstnim poletom je temperatura v kabini dosegla 55[[celzijeva temperaturna lestvica|°C]]., Testnitestni pilot [[Hans Sander|''Hans Sander'']] je to opisal z besedami: »Bilo je vroče, kot da bi imel obe nogi v peči.«.<ref>Janowicz 2001, str. 14.</ref> [[Focke-Wulf|Focke Wulf]] in [[BMW]] sta krivdo valila drug na drugega. BMW je končno le prepričal RLM in Tanka, da se dotedanji motor 139 zamenja z novejšim [[BMW 801|801]]. Motor 801 je imel isti premer, bil pa je daljši in težji., Zaradizaradi tega je Tank ''Fw 190'' predelal. Kljub hladilnemu ventilatorju se je tudi motor BMW 801 pregreval in dosegal zelo visoke temperature. V enem primeru je detoniralo [[strelivo]] za [[mitraljez]]<nowiki/>a [[MG 17]], ki sta bila v paru nameščena na zgornjem delu trupa med motorjem in pilotsko kabino.

Prvih nekaj mesecev bojnega delovanja so [[zavezniki|zavezniški]] [[vojaški pilot]]i zamenjevali tega novega lovca s ''[[Curtiss P-36 Mohawk|Curtissi P-36 Mohawki 75]]''., Dodo teh letal so Nemci prišli po [[Francija|francoski]] [[kapitulacija|kapitulaciji]]. Novi lovec je bil boljši kot Spitfire Mk V, ki je bil takrat v uporabi v [[Kraljevo vojno letalstvo|''RAF'']]-u, v skoraj vseh ozirih, razen v radiju zavoja. Zavezniške izgube letal so naraščale, Luftwaffe je tako prevzela nadzor nad [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]]. Zavezniki so celo načrtovali desant ducata [[komandos]]ov, da bi zaplenili ''Fw 190'' na nemškem [[letališče|letališču]] v Franciji., Ss seboj bi vzeli pilota, ki bi zajeto letalo preletel v Anglijo, ta pilot naj bi bil ''Jeffrey Quill'', eden od preizkusnih pilotov Spitfira. Načrt za desant je bil že izdelan in 23. junija 1942 tudi predan Poveljstvu kombiniranih operacij. Desant je postal odveč, ko je istega dne (torej 23. junija 1942) nemški pilot, nadporočnik [[Armin Faber]] iz elitnega JG 2, po pomoti (bolje rečeno se je povsem izgubil) pristal na britanskem letališču Pembrey v južnem Walesu. Faber je pred pristankom nad letališčem celo napravil zmagovalni sodček., Popo pristanku so ga britanski vojaki razorožili kar s signalno pištolo, ker drugega orožja niso imeli pri roki. Faber je še dve uri po prijetju govoril kar po francosko, preden je končno le doumel položaj. Mislil je, da je pristal v Franciji! Pozneje so ga z ladjo prepeljali v Kanado v ujetniško taborišče, kjer je dvakrat poskušal pobegniti, tik pred koncem vojne so ga zaradi slabega zdravja repatriirali nazaj v Nemčijo. Armin Faber je 21. septembra 1991 letalskemu muzeju v Shorehamu v Kentu podaril svoje oficirsko bodalo in pilotsko značko. Britanci so tako dobili kot "dar z neba" skoraj povsem nov in nedotaknjen ''Fw 190 A-3'' (tovarniška številka 00313).<ref>[http://ipmsstockholm.org/magazine/1998/12/stuff_eng_profile_fw190.htm Armin Faber]</ref> Letalo so potem prebarvali v kamuflažne barve RAF-a in mu dodelili oznako MP499. To je bil edini lovec Fw 190, ki so ga Britanci nedotaknjenega dobili v vsej vojni. Izkoristili so to priložnost in dodobra preučili in preizkusili to letalo.<ref>[http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/stories/82/a8404382.shtml Rafwaffe]</ref> Z njim je letel tudi nesojeni udeleženec nepotrebnega desanta Jeffrey Quill, kot tudi nekateri ameriški piloti. Potrdili so, da je ''Fw 190'' od ''Spitfira Mk V'' boljši v skoraj vseh pogledih. Povzeli so nemški [[hladilni sistem]] (?) in način vgraditve [[zvezdasti motor|zvezdastega motorja]] in ga uporabili pri izdelavi [[Hawker Siddeley|Hawker]] ''[[Hawker Tempest|Tempesta II]]''. Obenem so Britanci močno pospešili razvoj ''Spitfira Mk IX''.

Prva pomembnejša množična uporaba ''Fw 190'' v boju je bila [[19. avgust]]a [[1942]] med [[operacija Jubilee|operacijo ''Jubilee'']], zavezniškim napadom na [[Dieppe]]. Lovska polka [[Jagdgeschwader 2 »Richthofen«|JG 2]] in [[Jagdgeschwader 26|JG 26]] sta bila malo pred tem opremljena z novimi ''Fw 190''., Nana dan spopada sta lahko poletela s 115 lovci, vključenih je bilo še nekaj [[Bf 109 G]]. RAF je poslal nad Dieppe preko 300 lovcev, večina je bila ''Spitfirov Mk V'', bilo je nekaj ''Spitfirov Mk IX'' in ''[[Hawker Typhoon]]ov''. Poleg tega so takrat uporabili tudi več eskadrilj [[Hawker Hurricane|Hawker Hurricanov]] za [[lovski bombnik|lovsko-bombniške]] in [[North American P-51 Mustang|North American P-51 Mustangov I.]] za [[izvidniško letalo|izvidniške]] naloge. V celotni operaciji so Nemci izgubili 25 ''Fw 190,'' vključno z letali, ki so se razbila pri pristankih, dosegli pa so 106 [[zračna zmaga|zmag]]. Britanci so izgubili 81 članov posadke (mrtvi ali zajeti), medtem ko so Nemci imeli le 14 mrtvih.<ref>[http://www.luftwaffe.cz/dieppe.html Luftwaffe.cz]</ref> Med operacijo so ''Fw 190'' uspešno uporabili tudi kot jurišnika v napadih proti zavezniškim [[vojne ladje|vojnim ladjam.]]<ref>[http://fw190.hobbyvista.com/dieppe.htm Fw190.hobbyvista.com]</ref>

'''Fw 190 A-10''' je bila zadnja načrtovana različica serije ''A''., Vv operativno rabo naj bi prišla marca 1945. Opremljena naj bi bila z večjimi krili za boljše manevrske sposobnosti na večjih višinah, hkrati pa bi tako pridobili dodaten prostor za 30 mm topove MK 103. Vgradili naj bi motor BMW 801 F. Ker pa so dali prednost seriji ''D'' in novemu [[Ta 152H|Ta 152 H]], ''A-10'' ni nikoli prišel v redno proizvodnjo.<ref>Breffort & Joineau 2007, str. 25.</ref>

Še preden je ''Fw 190 A'' prišel v operativno uporabo, je že bilo očitno, da letalo nima želenih sposobnosti letenja na velikih višinah. Motor ''BMW 139'' (in tudi poznejši ''801''), je bil prvotno zasnovan kot zamenjava za slabotnejše motorje, kot je bil npr. [[BMW 132|''BMW 132'']]. Motor BMW 139 je bil v bistvu motor BMW 132, ki mu je bila dodana druga vrsta valjev - tako je iz 7-valjnika postal 14-valjnik. Motorji 132 so bili prvenstveno uporabljani v nižje letečih [[transportno letalo|transportnih letalih]] (npr. ''Ju 52'' ''Julka'') in [[bombnik]]ih., Zatozato mu tudi niso vgradili superpolnilca (kompresorja), ki bi rešil to težavo. Motorji ''[[Daimler-Benz DB 601]]'', ki jih je imel ''Bf 109'', pa so imeli tak superpolnilec, ki je omogočal dodatni pospešek., Zaradizaradi tega se ''190'' ni mogel meriti s ''109'' glede letenja nad 6.000 m. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj je ''109'' ostal v proizvodnji vse do konca vojne.

Tank je začel iskati še druge možne rešitve., Letaleta 1941 je predlagal številne različice, ki bi uporabljale nove motorje. Da bi izboljšal sposobnosti ''Fw 190,'' je predlagal vgraditev [[turbopolnilec|turbopolnilcev]] namesto superpolnilcev. Superpolnilci (kompresorji) so namreč mehansko gnani preko zobnikov od motorja in mu poberejo kar zajeten del moči, turbopolnilci pa so gnani z izpušnimi plini, zato izgube moči skoraj ni. Načrtoval je tri take različice: ''Fw 190 B'' s turbopolnilnim ''BMW 801'', ''Fw 190 C'' s turbopolnilnim ''[[Daimler-Benz DB 603]]'' in ''Fw 190 D'' s turbopolnilnim ''[[Junkers Jumo 213]]''. Letala bi imela pilotsko kabino pod tlakom in druge izboljšave, ki bi omogočale boljše letenje na velikih višinah. Posledično so naročili tri prototipe.<ref>[http://www.csd.uwo.ca/Elevon/baugher_other/fw190d.html Focke-Wulf Fw 190D]</ref>

''Fw 190 V12'' (različica ''A-0'', tovarniška številka 00035) je bil opremljen z deli, ki so jih nato uporabili v letalih serije ''B''. Ker je prototip temeljil na motorju ''BMW 801'' kot serija ''A'', so bile spremembe trupa minimalne. Vgradili so novo pilotsko kabino s stalnim pritiskom, steklo pokrova kabine je bilo mogoče odmrzovati, vgradili so tudi nov sistem za vbrizg ''GM-1''. Pri prvem testnem letu so se nato pokazale še nekatere težave, ki so bile večinoma povezane s tlačnim sistemom pilotske kabine, posledično so pozno 1942 ukinili celoten sistem. Zgodaj 1943 so začeli z novimi testi, v katerih so uporabili prvih pet izdelanih ''Fw 190 A-1'' (tovarniške številke 0046 do 0049 in 0055) za testna letala. Letala, ki so jih uporabili za preizkus kabin s stalnim pritiskom, so uporabili tudi za testiranje večjih kril, kar pa je resno vplivalo na teste kabine. Po teh testih so zgradili še en dodatni ''Fw 190 B'', ki so ga poimenovali ''B-1'' (tovarniška številka 00811)., Toto letalo je bilo podobno kot ''B-0'', a je imelo malo drugačno oborožitev. Po prvih načrtih bi moral biti ''B-1'' oborožen s štirimi 7,92 mm mitraljezi MG 17 in dvema 20 mm topoma MG FF. Iz neznanih razlogov pa je bilo letalo (tovarniška števila 00811) oboroženo z dvema mitraljezoma MG 17, dvema 15 mm topoma MG 151 in dvema 20 mm topoma MG FF. Potem, ko je bil izdelan, niso naročili še drugih letal te serije, zato se domneva, da so bili testi nezadovoljivi.

Zaradi večkratnih poskusov, da bi zasnovali novo generacijo ''Fw 190'' in na podlagi ocen nekaterih nemških pilotov, so bila pričakovanja glede serije ''D'' zelo skromna. Poleg tega je Tank oznanil, da bo različica ''D-9'' samo vmesna verzija med letaloma ''Fw 190A'' in ''Ta 152''. Šele pozitivna mnenja frontnih pilotov so nato le prepričala vodstvo Luftwaffe.<ref>Donald 1994, str. 80.</ref> Ugotovili so, da se ''D-9'' odlično odziva na ukaze in ima izredne letalne sposobnosti., Takotako so odkrili, da je ta različica pravi odgovor na že dolgo iskani višinski (stratosferski) hitri lovec - [[prestreznik]]. Ko so ga upravljali izkušeni piloti, so se lahko enakovredno kosali z ameriškimi ''P-51'' in britanskimi ''Spitfiri Mk XIV''. ''Dora'' tako velja za vrhunec nemške letalske industrije propelerskih lovskih letal.

Da bi lahko vdelali novi motor v trup in ohranili pravo težišče ter razporeditev teže, so morali podaljšati nos in rep letala. Letalo so podaljšali za 152 [[kirij|cm]], tako da je doseglo skupno dolžino 10,19 [[m]]., Truptrup so podaljšali med kabino in repom letala.

Ker je ''D-9'' imel vlogo čistega lovskega letala, je bila temu prilagojena tudi vsa oborožitev., Tata je bila lažja kot v predhodnih različicah. Opustili so dva krilna topova, tako da je letalo imelo le dva 13&nbsp;mm mitraljeza MG 131 in dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 v krilih. Letalo je malenkostno izgubilo na okretnosti okoli lastne vzdolžne osi, povečale pa so se mu sposobnosti v zavoju, vzpenjanju, strmoglavljanju in vododravnem letu. ''Dora'' je imela enaka krila kot ''A-8'', a je bila še zmeraj sposobna nositi zunanjekrilna topova (kot pri različici ''D-11''), s tristopenjskim superpolnilcem in štirimi krilnimi topovi (dva 15 mm MG 151 in dva 30 mm MK 108).<ref>Donald 1994, str. 80, 84.</ref>

''Fw 190 G'' je bil načrtovanzasnovan kot [[daljinski lovski bombnik]] (''Jabo-Rei'' oz. '''''Ja'''gd'''bo'''mber mit vergrösserter '''Rei'''chweite''). Po uspehu ''Fw 190 F'' kot jurišnika (''Schlachtflugzeug''), sta Luftwaffe in Focke-Wulf iskala načine, kako bi povečali dolet serije ''F''. Na podlagi ugotovitev so začeli načrtovati serijo ''G''.

Nekatera letala so v enotah preuredili tako, da so lahko nosila 1.000, 1.600 ali 1.800&nbsp;kg bombe., Pripri tem so obenem ojačali podvozje in uporabili močnejše [[pnevmatika|pnevmatike]].

Po seriji ''D'' so začeli različice poimenovati kot ''Ta 190'' po Kurtu Tanku. RLM je spremenil politiko imenovanja letal iz imenovanja po podjetju v imenovanje po glavnem inženirju. Tako je Tank postal prvi inženir, ki je bil počaščen na ta način, Willy Messerschmitt je povsem isto dosegel že s prevzemom Bayerische Flugzeugwerke. Letalo se je od prvotnega načrta korenito spremenilo. Najbolj obetaven načrt je bil višinski lovec [[Focke-Wulf Ta 152|Ta 152 H]], ki je imel tekočinsko hlajen motor [[Junkers Jumo 213|Jumo 213E., i]] Imel<nowiki/>mel je večjo površino kril za boljše lastnosti na velikih višinah. Glavna naloga tega letala so bile akcije proti bombnikom [[Boeing B-29|B-29]]., Letaloletalo je lahko preseglo hitrost 700 [[kilometer na uro|km/h]] in doseglo operativno višino 15.000 m. Oboroženo je bilo z enim 30&nbsp;mm topom MK 108 in dvema 20 mm topoma MG 151/20. Zaradi proizvodnih težav, pomanjkanja materialov in prekinitev proizvodnje, je bilo do konca vojne izdelanih le okoli 150 letal vseh različic. Po nekaterih podatkih je bilo operativnih le 47 letal Ta 152 H. Hkrati so delali na razvoju prototipa Ta 152 C, ki je imel motor ''DB 603'', 5 topov in krajša krila. Bil je namenjen bojevanju v nižjih zračnih plasteh.