Gaj Avgust Oktavijan: Razlika med redakcijama

Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom '''Gaj''' '''Oktavij''' pod pokroviteljstvom svojega prastrica [[Gaj Julij Cezar|Julija Cezarja]], ki je Oktavija posinovil pod imenom '''Oktavijan'''. Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. štKr. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa. Ustanovil je svojo zasebno vojsko in se naslednje leto zapletel v krajši spopad z [[Mark Antonij|Markom Antonijem]], še enim Cezarjevim naslednikom. Še istega leta sta sklenila premirje, nakar so Oktavijan, Mark Antonij in vojskovodja [[Emilij Lepid]] ustanovili [[drugi triumvirat]] ter sklenili maščevati Cezarjevo smrt.

Republikanci so bili dokončno poraženi [[Bitka pri Filipih|pri Filipih]], Oktavijan pa pri zmagi ni imel večjih zaslug, saj je pred bitko zbolel in se kot poveljnik slabo odrezal. Ko so si triumviri po zmagi razdelili državo, se je tako moral zadovoljiti z bolj revnejšim zahodnim delom. Mark Antonij je prejel najbogatejši vzhodni del, Lepid pa [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]]. Napetosti med Oktavijanom in Markom Antonijem, ki se je ljubezensko in politično združil z vladarico Egipta [[Kleopatra VII.|Kleopatro]], so 32 pr. Kr. prerasle v [[Antonijeva državljanska vojna|državljansko vojno]], ki se je 30 pr. Kr. zaključila z Oktavijanovo zmago, samomoroma Marka Antonija in Kleopatre ter priključitvijo [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] rimski državi.

* Potem ko ga je Julij Cezar posinovil, je postalo njegovo uradno ime '''Gaj Julij Cezar Oktavijan''' (''Gaius Iulius Caesar Octavianus''), vendar je to poimenovanje uporabljal zelo redko, ker je spominjalo na imena, ki so jih prejemali [[Osvobojenci|sužnji po osvoboditvi]]. NjegoviIme Oktavijan se uporablja le v današnjem zgodovinopisju, njegovi sodobniki so ga imenovali preprosto '''Cezar''', ime '''Oktavijan''' pa je zgolj historiografska konvencija.

* 38 pr. Kr. je njegovo uradno ime postalo '''''Imperator Caesar Divi Filius''''' ("Imperator Cezar, sin Božanskega").

* 16. januarja 27 pr. Kr. je prejel naslov '''Avgust''' (''Augustus''), ki se za obdobje od tega dne naprej uporablja tudi v zgodovinopisju. Tako je bilo njegovo polno ime '''''Imperator Caesar Divi Filius Augustus''''' ("Imperator Cezar, sin Božanskega, Vzvišeni").

Zarotniki, ki niso bili umorjeni, so naredili [[samomor]]; [[Mark Junij Brut|Brut]]ova žena je, denimo, pogoltnila tlečo [[žerjavica|žerjavico]]. Po zmagi pri Filipih so si državniki razdelili cesarstvo: Lepid je dobil najmanjši del – [[rimska provinca|provinco]] [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]] (sever [[Afrika|Afrike]]). Bila je lepa in bogata, a najmanjša, poleg tega pa je dobil tudi zelo majhno vojsko, zato je kasneje stopil tudi na Oktavijanovo stran, kar se mu je obrestovalo. Oktavijan je dobil zahodni del (današnja [[Španija]], [[Portugalska]]), [[Lugdunska Galija|Transalpsko Galijo]], [[Apeninski polotok]] z [[otok]]i), Antonij pa preostali vzhodni del imperija, kamor je štela tudi Helada ([[Grčija]]) z [[Makedonija|Makedonijo]]). Cezarjev sin [[Cezarion]], sin [[Kleopatra|Kleopatre]], je izpadel iz boja za premoženje, saj je pravno veljal za tujca.

Antonij je hotel maščevati [[Mark Licinij Kras|Krasovo]] smrt z napadom na [[Partsko cesarstvo]], vendar je bil katastrofalno poražen. Kljub temu je za Rimljane dosegel določene ugodnosti, na primer rimski vpliv v [[Rimska Armenija|Armeniji]]. Odšel je v [[Egipt]], kjer se je povezal s [[Kleopatra|Kleopatro]] in postal skrbnik Cezariona, kar je v [[Rim]]u zbudilo nemir. Obtožili so ga, da je mehkužen (baje je tudi v resnici rad [[lenoba|lenaril]]) in da hoče premakniti sedež Rima v Egipt, natančneje v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. To je izkoristil Oktavijan, ki je bival v Rimu. Nastopal je v javnosti (pri tem se je oblačil v [[oklep]]), od [[34 pr. n. št.|34]] do [[-33 pr. n. št.]] je prav tako zasedel nova ozemlja, [[Balkan]] do [[Donava|Donave]], med drugim tudi ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] (prav v letu njegove smrti se je začela gradnja [[obzidje|obzidja]] [[Emona|Emone]]) in si s tem pridobival naklonjenost množic.

Obračun z Antonijem se je zgodil leta [[31 pr. n. št.]], saj je Oktavijan menil, da lahko vlada samo eden. [[Bitka pri Akciju]] je potekala na morju, pri obmorskem kraju [[Akcij]]. Antonij je svoji vojski poveljeval osebno, medtem ko je Oktavijan bitko zaradi [[talasofobija|talasofobije]] (straha pred morjem) spremljal z obale. Tudi Kleopatra je pripeljala svojo vojsko in čakala na razplet. Antonij je izgubljal in zato vojake pustil na cedilu ter s Kleopatro pobegnil v Egipt. Oktavijan je slavil veliko zmago.

Oktavijan je do leta [[28 pr. n. št.]] uredil razmere v državi. V spomin na umrlega prastrica si je izbral ime ''Caesar'' in naziv [[princeps]], (''prvi med enakimi''), s čimer je zadovoljil [[senat]]orje. Prav tako je senat povečal na 1000 članov in postal princeps senatus. Senat je tako postal kooperativen z njim. Tako se je začelo prvo obdobje rimskega cesarstva, ki se imenuje [[principat]], trajalo pa je do leta [[284]] n. št. Oktavijan je dobil tudi častni naziv Avgust(us), kar pomeni »[[vzvišenost|vzvišeni]]«. Ko je [[Lepid]] prestopil na Oktavijanovo stran, je postal [[pontifex maximus]] (l.12) – vrhovni svečenik. Po Lepidovi smrti je ta naziv dobil Oktavijan. Bil je tudi [[imperator]] – vrhovni poveljnik vojske.