Monocit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m disambig., drugi drobni popravki AWB |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:Monocyte no vacuoles.JPG|right|thumb|250px|Monocit]]
'''Monociti''' oz. '''celice monocitno-histiocitne vrste''' so ena od treh skupin [[bela krvnička|belih krvničk]] in predstavljajo 3-8 % vseh belih krvničk. Glede na obarvanje in obliko [[Celično jedro|jedra]] spadajo med zrnate levkocite. Nastajajo v rdečem [[kostni mozeg|kostnem mozgu]].
== Razvoj monocitov ==
Vrstica 11:
'''Monoblast''' je prva celica monocitne vrste. S panoptičnim obarvanjem je ne moremo zanesljivo ločiti od [[granulociti|mieloblastov]], lahko pa jo s citokemičnimi reakcijami in po membranskih znamenjih. <!-- Panoptično barvanje je vrsta barvanja, ki prikazuje vse tkivne sestavine. Citokemične reakcije so vrsta reakcij, s pomočjo katerih preučujemo celice s kemičnimi in mikroskopskimi metodami. -->
'''Pronomocit''' je srednja stopnja v razvoju, velikosti od 10 do 20 μm. [[Celično jedro|Jedro]] je cerebriformno (zgubano, podobno kakor možgani) zvito in lahko vsebuje več [[jedrce|jedrc]]. Struktura [[kromatin]]a je zelo rahla. [[Citoplazma]], ki je v tej stopnji modre ali celo sivomodre barve, vsebuje redka azurofilna (nebesno modre barve) zrnca.
'''Monocit''' je zadnja stopnja v razvoju in je lahko različnih velikosti. Mali merijo od 20 do 30 μm, veliki pa tudi do 40 μm. Jedro je [[ledvice|ledvičasto]] ali podkvasto upognjeno in lahko ima več režnjev. Kromatinska struktura je rahlejša kot pri granulocitih, jedro pa ne vsebuje grud kromatina. Citoplazme, ki je tukaj svetlo sivomodre barve, je še vedno veliko in vsebuje številna azurofilna zrnca, pogosto pa še tudi [[vakuola|vakuole]]. <!-- Monocit je sicer res zadnja stopnja, vendar to velja le za razvoj v kostnem mozgu. Naslednja stopnja razvoja je pojasnjena v podpoglavju ''Funkcije monocitov''. -->
Vrstica 44:
{{Kategorija v Zbirki|Monocytes|Monociti}}
[[Kategorija:Kri]]▼
{{normativna kontrola}}
▲[[Kategorija:Kri]]
| |||