Beneška republika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Dož |
|||
Vrstica 135:
'''Quarantia''' (''Consiglio dei XL'') je bil suvereni organ za [[finance|finančne]] zadeve in najvišji sodni organ. V začetku je to bilo 40 oseb (beneško ''quaranta'' = štirideset), ki jih je imenoval dož na predlog devetih predstavnikov ljudske skupščine. Bili so enakopravni vsem drugim članom Najvišjega sveta, zato so imeli pravico do vseh političnih razprav, vendar so se s časom omejili na upravljanje državnih financ ter na pravno plat zakonodaje in sodstva. Svetnike je volil Najvišji svet za dobo enega leta in so bili lahko spet izvoljeni. Pozneje se je ta državni organ razvejal in število članov se je pomnožilo, predvsem zaradi preobilice pravosodnih funkcij.
'''Svet naprošenih''' (''Consiglio dei Pregadi'') je nastal kot pomožni organ Najvišjega sveta v zunanjepolitičnih zadevah. Imenoval se je ''dei Pregadi'' (beneško ''pregar'' = prositi, ''pregado'' = naprošen), ker so bili svetniki sprva »naprošeni« od doža za mnenje in nasvet. Sestavljalo ga je 60 članov, ki jih je letno izvolil Najvišji svet, in pozneje še drugih 60 kot »dodatek« (''Zonta''). V 14. stoletju se je pod vplivom [[humanizem|humanističnih]] idej preimenoval v '''Senat'''. V tej dobi je že prevzel večino funkcij Najvišjega sveta in se razširil na 240 članov.
'''Svet desetih''' (''Consiglio dei X'') je deloval od leta 1335 do konca republike. Sestavljalo ga je deset članov, ki so bili zadolženi za državno varnost. Bili so izvoljeni letno, a ne dve leti zaporedoma in ne istočasno z drugim družinskim članom. Njihove preiskave in zasliševanja so bila tajna in brez možnosti ugovora. Končna obsodba, po potrebi isto tako tajna, je bila nepreklicna in smrtne kazni izvršene takoj in nikoli javno. V svetu je delovala ožja komisija treh '''Inkvizitorjev''', ki so ščitili določene državne tajnosti celo pred kolegi.<ref>''Archivio di Stato di Venezia. Indice generale, storico, descrittivo ed analitico. Tomo I - Archivi dell'amministrazione centrale della Repubblica Veneta e archivi notarili'', [[1937]].</ref>
| |||