Zgodovina Rimskega cesarstva: razlika med redakcijama

m (Reverted 1 edit by 2001:1470:F604:EE:416F:170A:DCA:2CB6 (talk) to last revision by SportiBot. (SWMT))
Oznaka: razveljavitev
Obdobje petih dobrih cesarjev se je s Komodovim prihodom na prestol končalo. Komod je kot sin Marka Avrelija prekinil shemo posinovljenih naslednikov, ki se je izkazala kot dobra. Leta 177 je postal očetov socesar. Ko je po očetovi smrti leta 180 postal samostojen vladar, so Rimljani nanj gledali kot na dobro znamenje, vendar se je obnašal ravno obratno kot njegov plemenit in velikodušen oče. Sprva je vladal dobro, po poskusu umora, v katerega so bili vpleteni tudi nekateri njegovi družinski člani, pa je postal paranoičen in vedno bolj duševno zmeden. Z njegovo vladavino se je končalo dolgo obdobje miru, znano kot ''[[pax romana]]'' – rimski mir, ki je trajalo 206 let, in začelo obdobje postopnega propadanja Rimskega imperija.
 
Po Komodovem umoru 1. januarja 193 je se je za cesarja razglasil rimski prefekt [[Pertinaks]]. Pertinaksa je že po dveh mesecih vladanja ubila pretorijska straža in za cesarja proglasila senatorja [[Didij Julijan|Didija Julijana]]. Še isto leto so se za cesarje razglasili [[Pescenij Niger]] v Siriji, [[Septimij Sever]] v Panoniji in [[Klodij Albin]] v Britaniji. V Rim je prvi prišel Sever in v senatu dosegel potrditev svojega cesarskega položaja. Leta 194 je v [[bitka pri Isu|bitki pri Isu]] v [[Kilikija|Kilikiji]] izločil svojega tekmeca Pescenija Nigra,<ref>Birley 2000, str. 113.</ref> tri leta kasneje pa v bitki pri [[Lyon|Lugdunumu]] v Galiji še Klodija Albina.<ref>Birley 2000, str. 125.</ref>
 
==193-235: Severska dinastija==
31.287

urejanj