Hamurabi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 5:
'''Hamurabi''' (1810 pr.n.št.–ok. 1750 pr.n.št.) je bil šesti [[Babilonija|babilonski]] [[kralj]] iz prve babilonske [[dinastija|dinastije]] [[Amoriti|Amoritov]]. V času svoje vladavine mu je uspelo zavzeti [[Sumerija|Sumersko]] in [[Akadsko kraljestvo]] (Elam, Larsa, Eshnunna in Mari) in uničiti zadnjo sumersko dinastijo, ki je prihajala iz [[mesto|mesta]] [[Isin]]. S tem je postal prvi kralj [[Babilonski imperij|Babilonskega imperija]].6
 
Hamurabi je najbolj znan po svojem zakoniku, ki naj bi ga prejel od babilonskega boga prava. Ta zakonik je med prvimi uvajal večji poudarek na fizično kaznovanje storilcev kaznivih dejanj. Za vsak zločin so bile predpisane specifične kazni, je pa tudi eden prvih zakonikov, ki je uvedel tudi predpostavko nedolžnosti. Tudi načelo, da je obsojenec nedolžen, preden mu je krivda dokazana, prihaja že iz Hamurabijevih zakonov.
 
V času njegovega življenja so Hamurabija dojemali kot poosebljeno božanstvo. Po smrti so se ga spominjali kot velikega osvajalca, ki je širil babilonski imperij in kot idealnega zakonodajalca, ne toliko kot idealnega vojskovodjo. Hamurabija so odkrili arheologi v 19.st. in še danes velja za pomembno osebnost v zgodovini prava.
 
<br />
 
= Vladavina Hamurabija =
Vrstica 16 ⟶ 14:
 
Prva desetletja njegovega vladanja so bila dokaj mirna, svojo moč je usmeril predvsem v javna dela, kot so utrjevanje mestnih obzidij v varnostne namene in širitev mestnih templjev. V 30. letu vladavine pa je Hamurabi uničil zavojevalsko vojsko, ki so jo sestavljali [[Elamiti]] in druga ljudstva, ki so napadla mezopotamsko planoto. V odločilni [[bitka|bitki]] jih je pregnal iz Babilonije.
 
 
Prva desetletja njegovega vladanja so bila dokaj mirna, svojo moč je usmeril predvsem v javna dela, kot so utrjevanje mestnih obzidij v varnostne namene in širitev mestnih templjev. V 30. letu vladavine pa je Hamurabi uničil zavojevalsko vojsko, ki so jo sestavljali [[Elamiti]] in druga ljudstva, ki so napadla mezopotamsko planoto. V odločilni [[bitka|bitki]] jih je pregnal iz Babilonije.
 
Hamurabi je skupaj s kraljem Larse pred tem skoval načrt, s katerim bi naj uničila nasprotnike, a se larsiti dogovora niso držali, zato se je opeharjen Hamurabi zarotil proti njim in si z njihovim porazom pokoril južno mezopotamsko ravnico. V naslednjih dveh letih je svojemu gospostvu torej dodal mesti [[Larsa|Larso]] in [[Jamutbal]] ter združeval Babilonijo v enotno [[monarhija|monarhijo]] s [[prestolnica|prestolnico]] v [[Babilon]]u. Ponovni pridobitvi babilonske [[samostojnost]]i je sledil velik [[književnost|književni]] preporod, njihova vladavina pa je bila spoštovana celo do obal [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. [[Arheolog]]i so odkrili veliko število [[glinena tablica|glinenih tablic]], popisanih z raznimi besedili, čas nastanka katerih sega v obdobje vladavine Hamurabija in njegovih naslednikov. Ena izmed njih, ki nosi zahtevo po 240 [[vojak]]ih iz [[Situl]]a in [[Asirija|Asirije]], potrjuje, da je bila slednja v tem času pod babilonsko nadvlado.
Vrstica 24 ⟶ 20:
Hamurabi je babilonsko ozemlje najprej razširil z zavzemanjem mest južno od Babilonije, potem pa je nadaljeval z osvajanjem večjega dela Medrečja. Njegova vojaška osvajanja segajo v pozno dobo njegove vladavine. Morda je nanje vplival padec [[Šamsi-Adad]]ovega [[imperij]]a.
 
= Hamurabijev zakonik =
Hamurabi je verjetno najbolj poznan po [[zakonik]]u, ki ga je dal sestaviti in je imenovan po njem. Hamurabijev zakonik je bil napisan na [[kamen|kamniti]] [[stela|steli]] in postavljen na javno mesto, kjer so ga lahko videli vsi podložniki, četudi so le redki znali [[branje|brati]]. Stelo z zakonikom so kot plen odnesli [[Elamiti]] v svojo prestolnico [[Susa|Suso]], ko so v [[12. stoletju pr. n. št.]] oplenili Babilon. V Susi je bila stela znova odkrita leta [[1901]], zdaj pa stoji v [[Pariz|pariškem]] [[Louvre|Louvru]]. Čeprav so za današnji čas kazni iz Hamurabijevega zakonika neusmiljeno stroge (velja [[talionsko pravo]], ki ga ponazarja načelo ''zob za zob''), dejstvo, da se Hamurabi ni zadovoljil le z zapisom [[zakon]]ov svojega kraljestva, temveč jih je skušal še urediti v sistematično celoto, zakonik postavlja za pomemben korak v razvoju [[civilizacija|civilizacije]]. Tudi načelo, da je obsojenec nedolžen, preden mu je krivda dokazana, prihaja že iz Hamurabijevih zakonov.
 
Hamurabijev zakonik je dobro ohranjen babilonski spisek zakonov antične Mezopotamije, iz leta ok. 1754 pr.n.št. Gre za enega najstarejših daljših dekodiranih zapisov na svetu. Obstaja delna kopija zakonika na 2,25 metra visoki kamniti steli. Sestavlja ga 282 zakonov, s stopnjujočimi se kaznimi, glede na družbeni status, spol, status sužnja, ipd. Zakonik so spisali pisarji na 12 tablic. Prejšnji sumerski zakoni so se osredotočali predvsem na kompenzacijo žrtev, medtem ko se dotični zakonik osredotoča bolj na fizično kaznovanje po talionskem načelu. Obenem je to bil prvi zakonik, ki je omejil pravico do maščevanja oškodovancev.
 
Hamurabi je verjetno najbolj poznan po [[zakonik]]u, ki ga je dal sestaviti in je imenovan po njem. Hamurabijev zakonik je bil napisan na [[kamen|kamniti]] [[stela|steli]] in postavljen na javno mesto, kjer so ga lahko videli vsi podložniki, četudi so le redki znali [[branje|brati]]. Stelo z zakonikom so kot plen odnesli [[Elamiti]] v svojo prestolnico [[Susa|Suso]], ko so v [[12. stoletju pr. n. št.]] oplenili Babilon. V Susi je bila stela znova odkrita leta [[1901]], zdaj pa stoji v [[Pariz|pariškem]] [[Louvre|Louvru]]. Čeprav so za današnji čas kazni iz Hamurabijevega zakonika neusmiljeno stroge (velja [[talionsko pravo]], ki ga ponazarja načelo ''zob za zob''), dejstvo, da se Hamurabi ni zadovoljil le z zapisom [[zakon]]ov svojega kraljestva, temveč jih je skušal še urediti v sistematično celoto, zakonik postavlja za pomemben korak v razvoju [[civilizacija|civilizacije]]. Tudi načelo, da je obsojenec nedolžen, preden mu je krivda dokazana, prihaja že iz Hamurabijevih zakonov.
 
Čeprav so za današnji čas kazni iz Hamurabijevega zakonika neusmiljeno stroge (velja [[talionsko pravo]], ki ga ponazarja načelo ''zob za zob''), dejstvo, da se Hamurabi ni zadovoljil le z zapisom [[zakon]]ov svojega kraljestva, temveč jih je skušal še urediti v sistematično celoto, postavlja zakonik kot pomemben korak v razvoju [[civilizacija|civilizacije]].
 
 
 
Hamurabi se je tudi na druge načine trudil izboljšati položaj v deželi - tako je, denimo, pripomogel k razvoju namakalnega poljedelstva.