Hamurabi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 11:
<br />
= Vladavina Hamurabija =
[[Slika:Milkau Oberer Teil der Stele mit dem Text von Hammurapis Gesetzescode 369-2.jpg|thumb|left|Hamurabijev zakonik]]
Prva desetletja njegovega vladanja so bila dokaj mirna, v 30. letu vladavine pa je Hamurabi uničil zavojevalsko vojsko, ki so jo sestavljali [[Elamiti]] in druga ljudstva. V odločilni [[bitka|bitki]] jih je pregnal iz Babilonije. V naslednjih dveh letih je svojemu gospostvu dodal mesti [[Larsa|Larso]] in [[Jamutbal]] ter združeval Babilonijo v enotno [[monarhija|monarhijo]] s [[prestolnica|prestolnico]] v [[Babilon]]u. Ponovni pridobitvi babilonske [[samostojnost]]i je sledil velik [[književnost|književni]] preporod, njihova vladavina pa je bila spoštovana celo do obal [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. [[Arheolog]]i so odkrili veliko število [[glinena tablica|glinenih tablic]], popisanih z raznimi besedili, čas nastanka katerih sega v obdobje vladavine Hamurabija in njegovih naslednikov. Ena izmed njih, ki nosi zahtevo po 240 [[vojak]]ih iz [[Situl]]a in [[Asirija|Asirije]], potrjuje, da je bila slednja v tem času pod babilonsko nadvlado. ▼
Hamurabi je babilonsko ozemlje najprej razširil z zavzemanjem mest južno od Babilonije, potem pa je nadaljeval z osvajanjem večjega dela Medrečja. Njegova vojaška osvajanja segajo v pozno dobo njegove vladavine. Morda je nanje vplival padec [[Šamsi-Adad]]ovega [[imperij]]a. ▼
Prva desetletja njegovega vladanja so bila dokaj mirna, svojo moč je usmeril predvsem v javna dela, kot so utrjevanje mestnih obzidij v varnostne namene in širitev mestnih templjev. V 30. letu vladavine pa je Hamurabi uničil zavojevalsko vojsko, ki so jo sestavljali [[Elamiti]] in druga ljudstva, ki so napadla mezopotamsko planoto. V odločilni [[bitka|bitki]] jih je pregnal iz Babilonije.
▲
▲Hamurabi je babilonsko ozemlje najprej razširil z zavzemanjem mest južno od Babilonije, potem pa je nadaljeval z osvajanjem večjega dela Medrečja. Njegova vojaška osvajanja segajo v pozno dobo njegove vladavine. Morda je nanje vplival padec [[Šamsi-Adad]]ovega [[imperij]]a.
Hamurabi je verjetno najbolj poznan po [[zakonik]]u, ki ga je dal sestaviti in je imenovan po njem. Hamurabijev zakonik je bil napisan na [[kamen|kamniti]] [[stela|steli]] in postavljen na javno mesto, kjer so ga lahko videli vsi podložniki, četudi so le redki znali [[branje|brati]]. Stelo z zakonikom so kot plen odnesli [[Elamiti]] v svojo prestolnico [[Susa|Suso]], ko so v [[12. stoletju pr. n. št.]] oplenili Babilon. V Susi je bila stela znova odkrita leta [[1901]], zdaj pa stoji v [[Pariz|pariškem]] [[Louvre|Louvru]]. Čeprav so za današnji čas kazni iz Hamurabijevega zakonika neusmiljeno stroge (velja [[talionsko pravo]], ki ga ponazarja načelo ''zob za zob''), dejstvo, da se Hamurabi ni zadovoljil le z zapisom [[zakon]]ov svojega kraljestva, temveč jih je skušal še urediti v sistematično celoto, zakonik postavlja za pomemben korak v razvoju [[civilizacija|civilizacije]]. Tudi načelo, da je obsojenec nedolžen, preden mu je krivda dokazana, prihaja že iz Hamurabijevih zakonov.
| |||