Filip II. Makedonski: Razlika med redakcijama

|place of burial =[[Vergina|Aigai]], [[Makedonija]]

|}}

 

'''Filip II. Makedonski''' ([[grščina|grško]]: Φίλιππος Β' ὁ Μακεδών [Filippos II. o Makedon], iz grškega ''φίλος'' [filos] - ''prijatelj'' in ''ἵππος'' [híppos] - ''konj''<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=Philip Online etymology Dictionary Philip]</ref>), od leta 359 pr. n. št. do 336 pr. n. št. [[Antična Makedonija|makedonski]] kralj ([[basileus]]), oče [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in [[Filip III. Makedonski|Filipa III.]] , * [[382 pr. n. št.]], † [[336 pr. n. št.]]

 

==Življenjepis==

 

 

 

Peonske in tračanske vdore je prekinil z diplomatsko obljubo, da jim bo plačeval letni davek, 3.000 atenskih [[hoplit]]ov pa je uničil v bitki leta 359 pr. n. št.. Ko se je znebil obeh nasprotnikov, je začel utrjevati svoj položaj v kraljestvu in armado. Njegova nedvomno največja vojaška inovacija je bila uvedba [[Makedonska falanga|makedonske falange]], v kateri so bili pešaki oboroženi z izredno dolgim kopjem - [[sarisa|sariso]]. Tako oborožene in izurjene enote so postale najpomembnejši korpus makedonske armade.

Z Atenci, ki niso bili zmožni osvojiti Amfipolisa, ki je obvladoval rudnike zlata v pogorju Pangeon, se je dogovoril, da ga bo osvojil on in jim ga nato dal v zakup v zameno za Pidno, ki so jo Makedonci izgubili leta 363 pr. n. št.. Ko je leta 357 pr. n. št. osvojil Amfipolis, je obe mesti obdržal zase. Atenci so mu napovedali vojno, Filip pa se je povezal s Halkidiško zvezo v [[Olint]]u in kmalu zatem podjarmil Potidejo. Tokrat je držal besedo in leta 356 pr. n. št. mesto prepustil Halkidiški zvezi. Leto pred tem se je poročil s hčerko epirskega kralja Olimpijo.

 

 

Leta 356 pr. n. št. je osvojil mesto Krinid in ga preimenoval v Filipi. V mestu je namestil močno vojaško posadko, ki je varovala zlate rudnike, ki so bili glavni vir sredstev za financiranje njegovih vojnih pohodov. Medtem je njegov general Parmenij ponovno porazil Ilire. Še istega leta se mu je rodil sin [[Aleksander Veliki|Aleksander]], njegov konj pa je zmagal na [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]]. Leta 355-354 pr. n. št. je oblegal Metoni, zadnje mesto v [[Solun|Solunskem zalivu]], ki je še bilo v atenski posesti. Med obleganjem je izgubil oko. Mesto je kljub pomoči dveh atenskih ladjevij leta 354 pr. n. št. padlo. Leta 354-353 pr. n. št. je napadel še Abdero in Maronejo na tračanski obali.

V [[tretja sveta vojna|tretji sveti vojni]], ki je izbruhnila v Grčiji, je poleti 353 pr. n. št. napadel [[Tesalija|Tesalijo]] in premagal [[Fokida|fokidsko]] vojsko 7.000 mož pod poveljstvom Onomarhovega brata. V naslednjih dveh bitkah je bil Filip poražen. V Tesalijo se je vrnil naslednje poletje, tokrat z vojsko 20.000 pešakov in 3.000 konjenikov, v kateri so bili tudi vsi tesalski vojaki. V bitki na Krokuškem polju, ki je bila najbolj krvava v grški zgodovini, je padlo 6.000 fokidskih vojakov, 3.000 vojakov<ref>R. Sealey (1976), A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C., University of California Press, str. 447-448, ISBN 0520031776.</ref> pa so Makedonci ujeli in kasneje utopili.<ref>[[Diodor Sicilski]], ''Bibliotheca historica'', XVI, 35.</ref> Med ujetimi je bil tudi vojskovodja Onomarh, katerega so obesili ali križali.

 

 

Sovražnosti z Atenami se še niso začele, vendar so se Atenci že počutili ogrožene zaradi makedonske stranke, ki so jo s Filipovim denarjem ustanovili v [[Evbeja|Evbeji]]. Filip od leta 352-346 pr. n. št. ni poskušal vdreti na jug, ker je zaključeval osvajanje hribovitih področij [[Balkan]]a na zahodu in severu svoje države in grških obalnih mest do reke [[Marica|Marice]]. Do vodilnega obalnega mesta [[Olint]]a se je do osvojitve vseh okoliških mest vedel prijateljsko.

Leta 345 pr. n. št. se je odpravil na vojni pohod proti [[Ilirija (država)|Ardijejskemu kraljestvu]] kralja [[Plevrat I.|Plevrata I.]], v katerem je bil težko ranjen v desno nogo.<ref>{{navedi knjigo |author=J.R. Ashley |year=2004 |title=The Macedonian Empire: The Era of Warfare Under Philip II and Alexander the Great, 359-323 B.C. |publisher=McFarland, Jefferson, North Carolina |isbn=0786419180 |cobiss=29742690 |page=114}}</ref>

 

 

 

Leta 337 je ustanovil [[Korintska zveza|Korintsko zvezo]]. Članice zveze so se dogovorile, da se med seboj ne bodo vojskovale, razen če bi morale zatreti notranje upore. Filip je bil imenovan za poveljnika armade (''[[hegemon]]a''), ki naj bi napadla [[Perzija|Perzijsko cesarstvo]]. Leta 336 pr. n. št., ko je bil napad na Perzijo še v zelo zgodnji fazi, so Filipa umorili. Nasledil ga je sin [[Aleksander Veliki|Aleksander III.]].

Filipa so umorili oktobra 336 pr. n. št. v Egeji, antični prestolnici Makedonskega kraljestva.

 

Razloge za Filipov umor je težko v celoti razložiti, ker so se o njih pričkali že antični zgodovinarji. Edini ohranjeni zapis iz tisega časa je [[Aristotel]]ov, ki pravi, da je bil Filip ubit zato, ker so Pavzanija užalili privrženci kraljevega tasta [[Atal (general)|Atala]].

Pavzanij iz Orestide se je pritožil Filipu. Filip Atala ni mogel kaznovati, saj ga je nameraval skupaj s [[Parmenion (vojskovodja)|Parmenionom]] poslati v [[Azija|Azijo]], da bi vzpostavila mostišče za načrtovani napad na [[Perzija|Perzijce]], poleg tega pa je bil poročen z njegovo nečakinjo ali hčerko Evridiko. Ker Atala ni želel užaliti, je poskušal pomiriti Pavzanija, tako da je povišal njegov položaj v telesni straži. Pavzanij z njegovo odločitvijo ni bil zadovoljen. Ker je bil Atal takrat že v Aziji, se je odločil, da bo ubil Filipa.

 

 

Mnogo zgodovinarjev je opazilo, da trditve v zapisih niso skladne. Pavzanijev motiv za umor je zelo malo verjeten, po drugi strani pa je vprašljiva tudi vpletenost Aleksandra in Olimpije. Takšno dejanje bi namreč pomenilo nevarno izzivanje Filipu zvestega dela vojaštva. Zdi se, da so v zapisih zgolj sumničenja, ki so padla na glavne beneficiate umora. Njihova dejanja po umoru kažejo zgolj na njihova čustva, če sploh, ne morejo pa biti dokaz njihove krivde.

{{s-aft|after=[[Aleksander Veliki|Aleksander III.]]}}

{{end}}

 

{{DEFAULTSORT:Filip II. Makedonski}}

[[Kategorija:Makedonski kralji]]

[[Kategorija:Umorjeni vladarji]]