Fran Levstik: Razlika med redakcijama

 

=== Pripovedništvo ===

 

Literarni potopis ''[[Popotovanje iz Litije do Čateža]]'' je objavil leta 1858 v ''[[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]]''. V prvem delu popisuje kratko pot, ki jo je s prijateljem prehodil od [[Litija|Litije]] prek dolenjskih gozdov in vinogradov do [[Čatež, Trebnje|Čateža]]. Govori o ljudeh, ki sta jih srečala na poti, in razmišlja o gospodarskih, družbenih in kulturnih razmerah. V nadaljevanju govori o ostankih [[ljudsko slovstvo|ljudskega slovstva]], o piscih samoukih, na koncu pa preide v esejistično razpravo o nalogah, zvrsteh in motivih sodobne slovenske literature. O tem delu običajno govorimo kot o Levstikovem [[književni program|literarnem programu]]. Glavne Levstikove zahteve so<ref>Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva, 2002. 140.</ref>: slovstvo naj služi ljudstvu, njegovi zabavi, pouku in osveščanju; pisatelj naj v preprostem, ljudstvu razumljivem jeziku prikazuje življenje ljudstva, da bo v knjigi videlo svojo podobo kot v ogledalu; v prozi naj ima osrednjo vlogo kak slovenski veljak, na primer trden kmet, pridružili naj bi mu snovi iz življenja tihotapcev, rokovnjačev, desetih bratov, vojaških begunov, šaljivih Ribničanov, v novelah iz turških bojev; pisatelj naj popisuje človeške značaje in dejanja. Levstikov literarni program je mešanica aktualnih in predhodnih razsvetljenskih in predromantičnih teženj. Za zgled daje nemškega pisatelja [[Jeremias Gotthelf|Gotthelfa]] in angleškega [[Oliver Goldsmith|Goldsmitha]]. Po tem programu se ni dosledno ravnal niti Levstik sam niti njegovi sodobniki ([[Simon Jenko|Jenko]], [[Janez Mencinger|Mencinger]], [[Fran Erjavec|Erjavec]], [[Josip Stritar|Stritar]]). Za izpolnjevalca Levstikovih literarnih načel velja le [[Josip Jurčič|Jurčič]], vendar tudi on bolj po motivni kot po idejni strani.