Milko Matičetov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
== Življenje ==
 
Rodil se je 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu s priimkom [[Ukmar]]. 1929. je bil vpisan na gimnazijo v [[Koper]] in 1930. prepisan v Gorico. Maturiral je na klasični gimnaziji v Gorici 1938, študiral klasično in moderno filologijo na univerzi v [[Padova|Padovi]] (1938-1943). Doktoriral je s folklorno študijo Sežgani in prerojeni človek pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1955). Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je najprej zaposlil kot kustos pripravnik v [[Etnografski muzej|Etnografskem muzeju]] v Ljubljani, od leta 1952 do upokojitve - 1985 - pa je delal na [[Inštitut za slovensko narodopisje|Inštitutu za slovensko narodopisje]] pri SAZU. TuMed jeleti bil1975 letain 19751985 imenovanje bil zaupravnik upravnikatega Inštitutainštituta. Osnoval je arhiv ljudskih pripovedi.
 
== Delo ==
Vrstica 10:
Že pred drugo svetovno vojno je začel raziskovati [[slovensko]] [[ljudsko izročilo]]. Napisal pa je tudi številne članke na različne teme - znani običaji, motivi iz ljudkih pesmi, pregovori in uganke, izročilo o veteru, zvezdah, narcisah...
 
Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti ljudskega pripovedništva. Čeprav je raziskoval ves slovenski etnični prostor, se najbolj intenzivno posveča raziskovanju obrobnih krajev: [[Posočje]], [[Ter]], Rezija, [[Slovenska Istra]] in [[Kras]], [[Zgornja Savska dolina]] in [[Koroška]], [[Prekmurje]] in [[Porabje]]. S predavanji se je udeležil več domačih in mednarodnih etnografskih, slavističnih in romanističnih zborovanj. Bil je na ustanovni skupščini International Society for Folk-Narrative Research v [[Antwerpen|Antwerpnu]] leta 1952 in na kasnejših znanstvenih srečanjih tega društva. V letih 1956–19591956–59 in 1973–19751973–75 je bil predsednik [[Slovensko etnografsko društvo|Slovenskega etnografskega društva]].
 
Ohranil nam je veliko slovenskih pripovedi: skupaj gotovo več kot 3000.