Celovec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
rv |
||
Vrstica 28:
| website = [http://www.klagenfurt.at/ www.klagenfurt.at]
}}
'''Celôvec''' ({{jezik-de|Klagenfurt}}, od [[25. oktober|25. oktobra]] [[2007]] '''Celôvec ób Vŕbskem jézeru''' (''Klagenfurt am Wörthersee'')<ref name="LGBl">''Landesgesetzblattfür Kärnten'' nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "''Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden.''" [http://www.ris2.bka.gv.at/Dokumente/Lgbl/LGBL_KA_20080116_1/LGBL_KA_20080116_1.html (link)]</ref><ref>[http://www.kleinezeitung.at/regionen/kaernten/klagenfurt/383874/index.do ''Kleine Zeitung''], [http://kaernten.orf.at/stories/204646/ ORF Kärnten]</ref>) je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[Avstrija|avstrijske]] [[avstrijske zvezne dežele|zvezne dežele]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. Mesto je bilo prvič naseljeno v [[12. stoletje|12. stoletju]]. Trenutno število [[prebivalstvo|prebivalcev]] je približno 100.000.
Celovec je razširjena izletniška točka z gorami južno in severno. Ob robu mesta leži veliko parkov in vrsta 23 [[grad]]ov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev [[vodnjak]] na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], enega od najtoplejših [[Alpe|alpskih]] [[jezero|jezer]].
Celovec ima [[Univerza v Celovcu|univerzo]] in [[letališče Celovec|letališče]]. Mesto je tudi sedež [[dvojezičnost|dvojezične]] nemško-slovenske [[Krška škofija|krške škofije]].<ref>slovenska spletna stran krške škofije: http://www.kath-kirche-kaernten.at/krska_skofija</ref>
Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo vseslovensko kulturno središče sredi 19. stoletja. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca [[Celovška Mohorjeva družba|Mohorjeve]] in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|slovenska gimnazija]] in Dvojezična zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska [[fara]] je posvečena [[Sveti Ciril in Metod|svetemu Cirilu in Metodu]]. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut [[Urban Jarnik]] <ref>Narodopisni inštitut Urban Jarnik: http://www.ethno.at/institut.html</ref> ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu. <ref>Slovenska študijska knjižnica v Celovcu : http://www.celovec.sik.si/</ref>
[[Jožef Stefan|Jožef Stefan]], [[Ingeborg Bachmann]] in [[Robert Musil]] so trije znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime tudi [[Otok Celovec|Otoku Celovec]] (rusko Остров Клагенфурт), enem izmed 191 otokov [[Dežela Franca Jožefa|Dežele Franca Jožefa]].
== Galerija ==
Vrstica 39 ⟶ 47:
== Literatura ==
* Tatjana Feinig: '''Klagenfurt/Celovec'''. V: [[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, [[Böhlau Verlag]] 2016, 2. zv., str. 628-630.{{COBISS|ID=1877638}}
* Bojan-Ilija Schnabl: '''Klagenfurter Marktordnung aus 1793'''. V: [[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, [[Böhlau Verlag]] 2016, 2. zv., str. 641-642.{{COBISS|ID=1877638}}
== Viri ==
{{Opombe|2}}
| |||