|
Mala država z veliko velikimi temnimi penisi.
:''Glej članek [[Ljudska republika Kitajska]] za podatke o državi na tem geografskem območju.''
:''Glej članek [[Republika Kitajska]] za podatke o ostanku stare države na otoku [[Tajvan]].''
{{Kitajska}}
'''Kitajska''' (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev. Območje se je po zadnji kitajski državljanski vojni razdelilo na [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko]] obsegajočo celinski del, [[Hong Kong]] in [[Macao]], ter [[Tajvan|tradicionalno Kitajsko]], obsegajočo [[Tajvan (otok)|otok Tajvan]] in druge otoke (glej [[Tajvan]]).
Kitajska civilizacija je najstarejša neprekinjena civilizacija, ki ima dolgo zgodovino [[Kitajska pisava|pisave]] in več pomembneih odkritij, kot so [[papir]], [[kompas]], [[smodnik]] in [[tisk]].
== Imenovanje ==
Kitajska je v mandarinščini najpogosteje imenovana '''''Zhongguo'''''. Prvi zlog ''zhōng'' ({{linktext|中}}) pomeni »osrednji«, medtem ko ''guó'' ({{linktext|国}} oz. {{linktext|國}}) pomeni »država«. Pojem so sprva prevedli krščanski misijonarji kot »Srednje kraljestvo«. V strarem veku se je ime navezovalo na »Osredje države« vzdolž doline [[Rumena reka|Rumene reke]].
[[Slovenščina]] in večina drugih zahodnih jezikov uporablja različne izpeljanke besede Kitajska (Kina, China,...) in predpone »Sino-« ter »Sin-«. Te oblike verjetno izvirajo iz [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Č'in|dinastija Č'in]], ki je prva združila celotno narodno ozemlje Kitajcev <ref>The American Heritage Dictionary of the English Language, 4. izdaja, Boston in New York, Houghton-Mifflin (2000) pravi, da je beseda ''China'' (Kitajska) izpeljanka iz ''Qin + Sino''.</ref>. Za razliko od ostalih jezikov, ki uporabljajo predpono izvirajočo iz »qin«, v slovenskem jeziku, tako kot tudi v večini jezikov bivše Sovjetske Zveze, uporabljamo predpono »kitaj-«, ki izvira iz imena nekdanje pokrajine »Qitai«, ki se je nahajala na zahodnem delu današnje Kitajske. Danes, na tem območju lahko najdemo le še mesto s tem imenom. Glede na to, da Slovanom, svet onkraj puščav današnje zahodne Kitajske, ni bil znan, so celotno območje poimenovali po tistem, kar jim je bilo še znano, po Qitai-u, torej Kitajska.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Kitajske}}
Prve neolitske kulture so se na Kitajskem pojavile že v [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletju pr. n. št.]], vasi teh kultur so postopoma prerasle v mesta z močno razslojenim prebivalstvom in v prvi polovici drugega tisočletja pr.n.št. se je na Kitajskem razvila civilizacija. Prvo državo so vodili kralji iz [[vladarska rodbina|vladarske rodbine]] Shang. Uvedli so upravo s stalnim uradništvom in stalno vojsko za obrambo pred ljudstvi s severa.
Vladarska rodbina Zhou je leta [[771 pr. n. št.|771 pr.n.št.]] pregnala vladarsko rodbino Shang. Oblikovala se je fevdalna družba, saj je plemstvo za služenje v vojski in upravi od kralja v dar dobilo kos zemlje. Zemljo so obdelovali kmetje, ki so fevdalcem plačevali davek, opravljali namakalna dela in služili v vojski. Odnose v družbi so utrdili z izdajo zakonika Zhou-li.
Po tisočletni dinastični obliki vladavine je Kitajska [[1. januar]]ja [[1912]], s koncem [[Dinastija Qing|zadnje dinastije Qing]], postala [[republika Kitajska|republika]]. Eden izmed vidnejših predstavnikov revolucionarnih idej je bil [[Sun Yat-sen]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je na Kitajskem divjala državljanska vojna, po kateri je oblast leta [[1949]] prevzela [[komunistična partija Kitajske]] z [[Mao Zedong|Maom Zedungom]] na čelu.
Celinska Kitajska se je preimenovala v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko]], ki danes obsega celinski del, [[Hong Kong]] in [[Macao]], privrženci demokratičnega sistema pa so prebežali na Tajvan, ki obsegajočo otok Tajvan in druge otoke.
== Ozemlje ==
=== Politična razdelitev ===
Politična delitev Kitajske na najvišji ravni se je skozi zgodovino spreminjala s spremembami uprave. Vrhnje upravne enote so bila [[okrožje|okrožja]] in [[Kitajske province|province]]. Pod njimi so bile [[prefektura|prefekture]], podprefekture, [[okraj]]i, poveljništva, idr. V sedanjosti obstajajo tudi mesta s statusom prefekture ali okrožja in mestne občine.
Večina kitajskih dinastij je imela sedež v [[zgodovina Kitajske|zgodovinskem jedru Kitajske]], kjer prevladuje ljudstvo [[Han (ljudstvo)|Han]]. Različne dinastije so se širile tudi v obrobna ozemlja, kot so [[Notranja Mongolija]], [[Mandžurija]], [[Činjiang]] in [[Tibet]]. Kitajsko v tradicionalnem smislu v notranjosti omejujeta [[Kitajski zid]] in [[Tibet|Tibetanska planota]]. Mandžurija in Notranja Mongolija ležita severno od Kitajskega zidu; meja med njima je lahko opredeljena kot meja med Notranjo Mongolijo in severovzhodnimi provincami ali kot starejša meja marionetne države [[Mančukuo]] iz časa [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Meje pokrajine Xinjiang se ujemajo z današnjimi administrativnimi mejami. Zgodovinsko [[Tibet]] obsega celotno Tibetansko planoto. Naravna pregrada med severom in jugom Kitajske sta reka [[Huai He]] in gorovje [[Č'in Ling]].
=== Geografija in podnebje ===
{{glavni|Geografija Kitajske}}
[[Slika:ChinaGeography.png|The Geography of China|thumb|Glavne geografske značilnosti in razdelitve Kitajske]]
[[Slika:China 100.78713E 35.63718N.jpg|thumb|Sestavljena satelitska slika Kitajske]]
Kitajska se razteza od [[planota|planot]] in [[gorovje|gorovij]] na zahodu do nižavja na vzhodu. Glavne [[reka|reke]], kot so [[Modra reka]] (''Jangce''), [[Rumena reka]] (''Huang He'') in [[Amur]], tečejo od zahoda proti vzhodu, izjemoma [[Biserna reka]] (''Zhũ Jiãng'') pa proti jugu. Večina se izliva v [[Tihi Ocean]]. Med pomembnejšimi rekami sta še [[Mekong]] in [[Brahmaputra]] (''Jarlung Tsangpo''), slednja teče v [[Indijski ocean]].
Na vzhodu so ob obalah [[Rumeno morje|Rumenega]] in [[Vzhodno kitajsko morje|Vzhodnega kitajskega morja]] obširne in gosto poseljene naplavne ravnice. Na robu planote Notranje Mongolije na severu so obširne travnate stepe, v južnem delu Kitajske pa prevladujejo hribovja in nizka gorovja. Večina rodovitne zemlje je v [[rečna delta|deltah]] dveh največjih rek, Rumene reke in Modre reke. Na teh ozemljih so nastale velike starodavne kitajske civilizacije.
Provinca [[Junan]] spada v geografsko podregijo širšega [[Mekong]]a, kamor sodijo tudi [[Mjanmar]], [[Laos]], [[Tajska]], [[Kambodža]] in [[Vietnam]].<ref>[http://www.adb.org/Documents/Books/GMS_Atlas/default.asp Greater Mekong Subregion Atlas of the Environment] published by [http://www.adb.org/default.asp Asian Development Bank]</ref>
Severozahod zavzema velika poplavna ravnica, na jugozahodu pa so obširne [[apnenec|apnenčaste]] planote, ki jih sekajo srednje visoka hribovja, ter [[Himalaja]], kjer se nahaja [[Mount Everest]], najvišja točka na Zemlji. Na severozahodu so tudi višje planote s suhim [[puščava|puščavskim]] površjem, kamor sodita [[Takla Makan]] (''Tăkèlāmǎgān'') in puščava [[Gobi]]. V obdobju dinastij so jugozahodno mejo predstavljale visoke gore in globoke doline Yunnana, ki ločujejo tudi sodobno Kitajsko od Mjanmarja, Laosa in Vietnama.
Kamniti skladi iz [[paleozoik]]a so morskega izvora, tisti iz [[mezozoik]]a in [[terciar]]ja pa brakičnega ali sladkovodnega. Iz velike ravnice na severu Kitajske se dvigajo skupine [[ognjenik|ognjeniških]] stožcev. Planote na polotokih [[Liaodong]] in [[Šandong]] so iz [[bazalt]]a.
[[Podnebje]] Kitajske je izredno raznoliko. Za severni del (vključno s [[Peking]]om) so značilna vroča poletja (z dnevnimi temperaturami nad 30<sup>o</sup>C) in [[Arktika|arktične]] zime. Osrednji del (kjer leži [[Šanghaj]]) ima zmerno kontinentalno podnebje s prav tako vročimi poletji in hladnimi zimami. Južni del Kitajske (kjer leži [[Guangdžov|Kanton]] (''Guǎngzhōu'') je [[subtropsko podnebje|subtropski]], z zelo vročimi poletji in milimi zimami. Zaradi dolgotrajne suše in neustreznega načina kmetovanja so spomladi pogosti [[peščeni vihar]]ji.<ref>»[http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/asia-pacific/4915690.stm Beijing hit by eighth sandstorm]«. BBC news. Pridobljeno 17.4.2006.</ref> Pesek nosi do južne Kitajske in Tajvana ter celo preko oceana do zahodne obale [[Združene države Amerike|Združenih držav]].
== Družba ==
=== Jeziki ===
{{glavni|Kitajščina}}
29 kitajskih narečij spada v družino [[Sino-tibetanski jeziki|Sino-tibetanskih]] jezikov. Najpogosteje govorjena narečja so [[mandarinščina]], ki ga govori 70% populacije, [[Wu]] (Šangalščina<ref>Šangalščina je skupno ime za različne dialekte jezika Wu. Zahodni jezikoslovci uporabljajo pojem »Šangalščina« kot posplošitev dialektov Wu.</ref>), [[kantonščina]], [[Yue]], [[Min (jezik)|Min]], [[Xiang]], [[Gan]] in [[Hakka]]. Ne-sintske jezike govorijo različne etične skupine; sem sodijo [[mongolščina]], [[tibetanščina]], [[turščina]] in [[korejščina]].<ref name=language>[http://english.gov.cn/2005-08/16/content_23691.htm Jeziki]. 2005. GOV.cn. Pridobljeno 26.5.2007.</ref>
Klasična [[kitajska pisava]] je bila glavna [[pisava]] do srede 20. stoletja, ko so jo [[komunizem|komunisti]] poenostavili.
== Glej tudi ==
{{V sorodnikih|Kitajska|zbirka=China}}
* [[Zgodovina Kitajske]]
* [[Imenovanje Kitajske]]
* [[Kitajci]]
* [[Kitajska kultura]]
* [[Kitajski koledar]]
* [[Kitajska kuhinja]]
* [[Tradicionalna kitajska medicina]]
== Reference ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
{{ikona en}}
* [http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/18902.htm Opombe o Kitajski]
* [http://www.chinaontv.com/Map.aspx?sm=96 Atlas Kitajske]
* [http://chinadigitaltimes.net/ Spletni portal z novicami]
* [http://www.nyinquirer.com/nyinquirer/2006/10/chinas_21st_cen.html Kitajska v 21. stoletju]
* [http://www.omedia.org/Show_Article.asp?DynamicContentID=2180&MenuID=719&ThreadID=1014008 Dr Rivka Shpak-Lissak: Zgodovinsko ozadje Kitajske]
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Vzhodna Azija]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Kitajska|*]]
{{normativna kontrola}}
| 