Škofja Loka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodatek |
m vrnitev sprememb uporabnika 88.200.117.196 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pandrej Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Loka}}
{{drugipomeni2|Loka}}'''Škofja Loka''' ({{Audio|Sl-SkofjaLoka.oga|izgovorjava}}) je [[srednji vek|srednjeveško]] [[mesto]] in središče [[občina Škofja Loka|istoimenske občine]].▼
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10137918_b4
| latd = 46 |latm = 10 |lats = 1.99 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 18 |longs = 10.94 |longEW = E
|najdisi=Škofja+Loka
|image=SkofjaLoka.JPG
|grb=Škofja_Loka_grb.jpg
|flag=Škofja_Loka_zastava.jpg
|zgodovinsko ime={{jezik-de|Bischoflack}}<br>{{jezik-de|Laak an der Zaier}} (1941-45)
|vrsta=mesto
|povrsina=4,5
|prebivalstvo=11611
|prebivalstvo_od=2018
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=351,8
|postna=4220
|posta=Škofja Loka
|obcina=Škofja Loka
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Škofja Loka - Mestno jedro
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 9. december 1988
| refšt=737
<!--slika-->
| lokacija =
| občina = Škofja Loka
<!--ostali podatki-->
| površina =
| zgrajeno =
}}
}}
▲
== Ime ==
Škofja Loka je bila prvič omenjena leta 973 kot Lonca (nanašalo se je na Staro Loko), kot Lonka v letu 1160, Lok v letih 1192-1197, Scofolotti v letu 1293 in Scofioloco leta 1295. Ime dobesedno pomeni ''(moker) škofovski travnik'', in se nanaša na lastništvo Freisinških škofov.<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, p. 413.</ref>
== Zemljepis ==
Škofja Loka leži na nadmorski višini 351 metrov, ob sotočju rek Poljanske Sore in Selške Sore, na prehodu iz Sorškega polja v Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Stari del mesta stoji na rečnih terasah in obsega Mestni trg (Plac) in Spodnji trg (Lóntrg). Nad gradom se dvigata hrib Kráncelj (475 m) in Štángruf (472 m) sestavljena iz srednjetriasnega škofjeloškega ploščatega apnenca. Na pomolu, ki štrli iz hriba stoji Loški grad, v katerem je danes Loški muzej. Za njim je kraški svet poln vrtač in kraških jam. Severno od središča mesta je hrib Kamnitnik (414 m), znan po konglomeratni skali. Puštalski [[most]] in Puštalska brv čez Poljansko Soro vežeta mesto z vasjo Puštal. V nekdanje Kapucinsko predmestje vodi Kamniti most. Z Lontrga se gre čez Lahov most v novejši del mesta.
== Podnebje ==
Podnebje je zmerno celinsko z zmerno mrzlimi zimami in ne prevročimi poletji. Padavin je okoli 1500 mm na leto. Obe reki imata hudourniški značaj z največjim pretokom jeseni in spomladi.
== Zgodovina ==
Vrstica 15 ⟶ 51:
Prvič je bila Škofja Loka omenjena kot [[trg]] leta [[1248]], leta [[1274]] pa kot [[mesto]]. V 11. in 12. stoletju so dali škofje zgraditi na Kranjceljnu romanski Zgornji stolp in grad. Gospostvo je upravljal glavar, ki je stanoval na gradu. V imenu zemljiškega gospoda je izvajal sodno oblast, ki jo je škofom izročil leta 1257 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Gregor. Leta 1274 je [[Otokar II.]] Loškemu gospostvu poveril tudi deželno sodstvo. Deželnoknežji sodnik je izrekal najhujše kazni, na smrt obsojene so obglavljali pri Krvavem znamenju v Stari Loki ali jih obešali na Gavžniku. Imeli so tudi Kaščo. Meščani so lahko trgovali, podeželski podložniki pa so smeli prodajati le svoje pridelke.
[[Slika:Cappuchin Bridge (30706076020).jpg|thumb|right|250px|
Zapisi navajajo da je bila Škofja Loka v 14. stoletju obdana z [[obrambni zid|obzidjem]] s petimi [[obrambni stolp|obrambnimi stolpi]] in petimi mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo. Leta 1457 je v mesto vdrl [[Jan Vitovec]], vojskovodja celjskih grofov in mesto požgal. Leta 1476 so mesto napadli [[Turki]]. Večkrat je po mestu pustošila [[kuga]]. Leta 1511 ga je porušil [[Potres na Idrijskem 1511|potres na Idrijskem]]. Takratni zemljiški gospod škof Filip je mesto obnovil in nekatere stavbe stojijo še danes, Zgornji stolp pa je ostal v ruševinah. Uničujoča za mesto sta bila [[požar]]a v letih 1660 in 1698. Po tem se mesto ni kaj dosti spreminjalo. Leta 1789 so podrli mestno obzidje in ukinili [[mestna vrata]].
| |||