Bukoleon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
zgodovina |
→Zgodovina: križarska vojna |
||
Vrstica 41:
V Bukoleonu so bile shranjene [[regalije]] bizantinskih cesarjev, v palačni kapeli pa svete relikvije.<ref name=ref4/> Vstop v kapelo je bil omejen, kaže pa, da je bila kljub temu cilj krščanskih romanj.<ref name=ref4/>
==Četrta križarska vojna==
Med [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] so Konstantinopel leta 1204 opustošili [[križarji]] iz zahodne Evrope. Palačo Bukoleon je zavzel [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacij Montferraški]], ki je
: ''"prijezdil ob obali do palače Bukoleon. Palača se je vdala pod pogojem, da bo vsem stanovalcem prizanešeno. V Bukoleonu je bilo veliko visokih gospa, ki so zbežale v palačo. Med njimi sta bili tudi sestra francoskega kralja, ki je bila bizantinska cesarica, in sestra ogrskega kralja, ki je tudi bila cesarica. Zakladov, ki jih je našel v palači, se ne da opisati, ker so bili neizmerni."'' (Villehardouin)
Bonifacij Montferraški se je kasneje poročil s cesarico Margareto, hčerko ogrskega kralja [[Bela III.|Bele III.]] V [[Latinsko cesarstvo|Latinskem cesarstvu]] (1204–1261), ustanovljenem na ostankih [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], je bila palača Bukoleon rezidenca latinskih cesarjev. Po ponovni bizantinski osvojitvi Konstantinopla, ki je leta 1261 uspela [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaelu VIII. Paleologu]], se je cesarska rezidenca preselila v palačo Blaherne in palačni kompleks Bukoleon je začel propadati.
Ko je leta 1453 Konstantinopel osvojil [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[sultan]] [[Mehmed II. Osvajalec]], je palača še stala, vendar je že bila v slabem stanju. Po vstopu vanjo je sultan domnevo zrecitiral:
: ''Pajek tke zavese''
: ''v palači cesarjev,''
: ''sova kliče straže''
: ''v stolpih Afrasiaba.''
==Sklici==
| |||