Rutherfordovo sipanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/slog |
|||
Vrstica 1:
'''Rutherfordovo sípanje''' [ráθerfordovo ~] je [[prožni trk]] [[delec alfa|delcev α]] ali drugih [[električni naboj|nabitih]] [[osnovni delec|delcev]] z [[atomsko jedro|atomskim jedrom]] težkih [[kemijski element|elementov]]. Značilno je, da se sipani delci lahko odbijajo pod velikimi [[kot]]i (več kot 90[[Kotna stopinja|°]]). Pojav je leta [[1911 v znanosti|1911]] odkril [[Ernest Rutherford]] in je vodil k razvoju orbitalne teorije [[atom]]a. Danes ta pojav izrablja [[Rutherfordovo povratno sipanje]], analitska metoda v znanosti o materialih. Pojav ponekod imenujejo tudi ''Coulombovo sipanje'', saj sloni na [[elektrostatika|elektrostatičnih]] [[Coulombov zakon|Coulombovih]] [[sila]]h.
V času Rutherfordovega odkritja je bil splošno sprejet [[Thomsonov model atoma]], po katerem so si atom predstavljali nekako kot rozinovo potico, v kateri v enakomerno [[zvezna porazdelitev|zvezno porazdeljenem]] [[pozitivno število|pozitivnem]] naboju tičijo [[točka]]sti [[elektron]]i kot rozine v potici. Rutherford je izvedel [[poskus z zlato folijo|poskus]], pri katerem je s snopom [[delec alfa|delcev α]] ([[helij]]eva jedra) z [[energija|energijo]] 5,5 [[MeV]] obstreljeval nekaj [[mikrometer|mikrometrov]] debele [[zlato|zlate]] lističe. Če naj bi veljal Thomsonov model atoma, bi se pričakovalo, da listič [[absorpcija|absorbira]] večino toka delcev alfa, del pa jih listič uspešno preide in se jih lahko zazna.
Rezultati niso potrdili te napovedi. V resnici je večina snopa prešla listič, del snopa pa se je na lističu preusmeril, od tega se je del odklonil tudi pod zelo velikimi (več kot 90°) koti. Iz tega je Rutherford sklenil, da je večina [[masa|mase]] atoma zbrana v zelo majhnem, pozitivno nabitem območju atoma — [[atomsko jedro|jedru atoma]] — tega pa obkroža oblak elektronov. Ko se pozitivno nabit delec alfa dovolj približa pozitivno nabitemu atomskemu jedru, se zaradi elektrostatskega odboja odbije, pri čemer je [[kot]] odboja lahko celo 180°. Ker je jedro majhno, delež delcev alfa, odbit pod velikimi koti, ni velik. Z izračunom, prikazanim spodaj, je Rutherford ocenil velikost atomskega jedra na 10<sup>
== Izračun velikosti atomskega jedra ==
| |||