Seldžuki: Razlika med redakcijama

Seldžukov vnuk [[Togrul beg]] je izkoristil slabost [[Perzija|Perzije]] in je s pomočjo svojega brata [[Čagri beg]]a z nekaj oghuškimi plemeni osvojil [[Veliki Horasan|Horasan]], se v [[Nišapur]]u proglasil za [[sultan]]a in se začel vojskovati z [[Gaznavidi]]. Z združeno oghuško vojsko je leta [[1035]] v bitki pri Nesi zmagal in prvič odločilno premagal starega nasprotnika. Leta [[1038]] je [[Togrul beg]] ponovno zmagal, tokrat v bitki pri Serasu, vkorakal v [[Nišapur]] in razglasil neodvisnost. Dve leti kasneje je z vojsko 20.000 lahkih konjenikov v bitki pri Dandanakanu zdrobil veliko gaznavidsko vojsko, v kateri je bilo 300 bojnih slonov in 50.000 vojakov, v glavnem težkih konjenikov in pešcev. Zmago je dosegel z znano seldžuško taktiko udari-in-se-umakni: Seldžuki so se umaknili v puščavo, Gaznavidi pa so jim sledili in v puščavi ostali brez hrane in vode. Oslabljeno vojsko so Seldžuki nato premagali v enem samem odločilnem spopadu. Zmaga je pomenila začetek Seldžuškega imperija, ki se je začel hitro širiti proti zahodu.