Komunizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 46:
Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda s [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu.
Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse oblike [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode z nasiljem ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni dejavnik te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so pogosto privedle v [[avtoritarizem|avtoritarno]] oziroma [[Totalitarizem|totalitarno]] [[Vladavina|vladavino]]<nowiki/>z omejevanjem človekovih pravic in svoboščin ter preganjanjem drugače mislečih oz. "razrednih sovražnikov", "sovražnikov ljudstva", disidentov ipd. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi.
== Komunizem in religija ==
| |||