Kočevski zbor: Razlika med redakcijama

dodanih 4.673 zlogov ,  pred 1 letom
Dodano besedilo o poteku in pomenu zbora.
m (Redakcija 5028934 uporabnika Peter Šobar (pogovor) razveljavljena - zunanje povezave ne spadajo v besedilo)
Oznaka: Razveljavljeno
(Dodano besedilo o poteku in pomenu zbora.)
 
[[Slika:Kočevski zbor.jpg|sličica|300px|Kočevski zbor]]
'''Zbor odposlancev slovenskega naroda''' ali na kratko '''Kočevski zbor''' je potekal v [[Kočevje|Kočevju]] v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od [[1. oktober|1.]] do [[3. oktober|3. oktobra]] [[1943]], kmalu po septembrski [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]]. Pod [[geslo]]mgeslom »Narod si bo pisal sodbo sam«, iz [[Ivan Cankar|Cankarjevega]] dela ''[[Hlapci]]'', se je zbralo 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih [[Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|predstavnikov]] [[Osvobodilna fronta|osvobodilneOsvobodilne fronte]].
 
== Namen zborovanja in volitve ==
Kočevski zbor je izvolil 120-članski [[Slovenski narodnoosvobodilni odbor]] za najvišji organ v [[Slovenija|Sloveniji]], 10-člansko [[predsedstvo SNOO]] in 42-člansko delegacijo za [[november|novembrsko]] [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a v [[Bosna in Hercegovina|bosanskem]] [[Jajce, Bosna|Jajcu]]. Zbor je sprejel priključitev slovenske [[Primorska|Primorske]] Sloveniji in se zavzel za nadaljevanje boja proti [[okupator]]ju in domačim izdajalcem tudi po kapitulaciji Italije.
Izvršni odbor OF (IO OF) je želel izvesti zbor odposlancev na osvobojenem ozemlju že leta 1942, a mu je načrte prekrižala italijanska ofenziva na Dolenskem in Notranjskem.[[Kočevski zbor#%20edn1|[i]]]
 
Takoj po kapitulaciji fašistične Italije 11. septembra 1943, so v  Izvršnem odboru OF sklenili pripraviti širši zbor odposlancev, ki bi jih od 20. do 25. septembra volili na splošnih volitvah na terenu, v podjetjih in v vojski (na terenu naj bi na vsakih 500 prebivalcev izvolili 1 poslanca, v vsakemu bataljonu pa po 2, izvolili naj bi jih v ustanovah [[Jugoslovanski partizani|Narodnoosvobodilne vojske]] – NOV).1 Volitve so bile javne, volilno pravico so imele tudi ženske in vojaki.
Nekateri [[zgodovinar]]ji imajo Kočevski zbor za prvi [[volitve|izvoljeni]] [[parlament]] v [[Zgodovina Slovenije|slovenski zgodovini]] in temelj slovenske [[država|državnosti]]. Zgoraj omenjeno Cankarjevo geslo je tudi na steni parlamentarne dvorane slovenske [[skupščina|skupščine]], čeprav je bilo med prenovo leta [[2001]] delno poškodovano.
Volitve, na katerih so izvolili 688 odposlancev, so potekale v 8 okrožjih [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Notranjska|Notranjske]] ter v vojski.1 Na [[Primorska|Primorskem]] jih je 25. septembra 1943 ustavila nemška ofenziva.
 
== Zbor ==
 
=== Udeleženci ===
Zbora se je v takratnem Sokolskem domu v [[Kočevje|Kočevju]] udeležilo 572 izvoljenih in 78 delegiranih odposlancev.1 Poleg njih so bili na zboru tudi delegacije iz [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in južne Primorske, vidnejši funkcionarji [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilne borbe]] (NOB) in gostje, člani delegacij [[AVNOJ|Avnoja]] (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije), ZAVNOH-a (Zemaljsko antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Hrvatske), [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] (Komunistične partije Jugoslavije) in KP Hrvatske ter vodja britanske vojaške misije, major William M. Jones.
 
=== Potek ===
V noči na 2. oktober so na prvi seji izvolili delovna telesa, poslušali pozdravne nagovore gostov in gledali kulturni program.
 
Na 2. delovni seji (noč na 3. oktober) so poslušali pozdrave predstavnikov NOB iz nekaterih slovenskih pokrajin in poročili članov IO OF [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]] in [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]].1 Kidrič je poročal o nastanku OF z razčlenitvijo na posamezna obdobja njenega razvoja.1 Za najpomembnejši uspeh dveletnega NOB je označil Narodnoosvobodilno vojsko Slovenije in Osvobodilno fronto slovenskega naroda.1 Kardelj je označil tri značilnosti NOB: pripravljenost slovenskega ljudstva za boj, obstoj zavestnih subjektivnih sil za organiziranje in vodenje NOB ter pravilno osnovno načelo pri njegovem usmerjanju.1 Nato je govoril o programu OF in njegovih najpomembnejših dosežkih ter nalogah: mobilizacija v NOV, krepitev OF in ljudske oblasti, sistematična organizacija narodnega gospodarstva in pomoč območjem, na katerih se NOB še ni mogel z lastnimi močmi popolnoma razviti.1 Zbor je označil za enega najpomembnejših mejnikov NOB, ker potrjuje pravilnost dotedanjega boja in predstavlja temelje za svobodno in demokratično prihodnost slovenskega naroda.1 Po teh poročilih je razpravljalo 31 poslancev; obsojali so jugoslovansko begunsko vlado, zahtevali večjo zavezniško gmotno pomoč, odprtje druge fronte v Evropi, kazen za narodne izdajalce.
 
Na 3. (delovni) seji, v noči na 4. oktober, so odposlanci najprej sprejeli sklep o splošni mobilizaciji vseh ljudskih sil in gmotnih sredstev slovenskega naroda.1 Nato so poslušali poročili članov IO OF [[Zoran Polič|Zorana Poliča]] in [[Marijan Brecelj (politik)|Marjana Breclja]].1 Polič je prikazal razvoj ljudske oblasti, njenih organov in dejavnosti, navedel smernice za njihovo delovanje ter naštel nekaj njenih najpomembnejših nalog.1 Brecelj je najprej prikazal dotedanja gospodarska prizadevanja OF, poudaril zasluge OF za ohranitev narodnega gospodarstva in očrtal gospodarske, finančne in prehranske razmere na partizanskem svobodnem ozemlju.1 V razpravi po poročilih je 13 odposlancev obravnavalo tekoča upravna in gospodarska vprašanja.
 
Po pojasnilih Borisa Kidriča in [[Josip Rus|Josipa Rusa]] o vrhovnem organu OF in načinu njegove izvolitve oblasti na Slovenskem so odposlanci z javnim glasovanjem izvolili 120-članski Plenum  ali Slovenski narodnoosvobodilno odbor (SNOO), potrdili IO OF ali Predsedstvo SNOO v njegovi dotedanji 10-članski sestavi in izvolili 40-člansko delegacijo za novembrsko II. zasedanje Avnoja v bosanskem [[Jajce, Bosna|Jajcu]] (2 delegata je nato določil IO OF).
 
Proti koncu seje si sprejeli razglas odbora s trditvijo, da je slovenski narod s tem »vstopil v krog suverenih narodov«, s potrditvijo vstopa IO OF v Avnoj (januar 1943) in napovedjo neizprosnega boja proti nemškemu okupatorju.1 Sprejeli so tudi resolucijo z ugotovitvijo zaslug OF, obsodbo »bele in plave garde«, potrditvijo dotedanjih ukrepov IO OF, izrazom hvaležnosti ruskemu narodu in zahtevo po odprtju 2. fronte.
Po sklepnih govorih [[Ivan Ribar|Ivana Ribarja]] in [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] ter uprizoritvi drame [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] Mati je zbor 4. oktobra končal z delom.
 
== Pomen ==
NekateriZbor slovenskega naroda je bil največje politično zborovanje med [[zgodovinarDruga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]ji in s svojim bolj deklarativnim kot konstitutivnim značajem pomemben mejnik v razvoju NOB na Slovenskem.1 Nekateri zgodovinarji imajo Kočevski zbor za prvi [[volitve|izvoljeni]] [[parlament]] v [[Zgodovina Slovenije|slovenski zgodovini]] in temelj slovenske [[država|državnosti]]. Zgoraj omenjeno Cankarjevo geslo je tudi na steni parlamentarne dvorane slovenske [[skupščina|skupščine]], čeprav je bilo med prenovo leta [[2001]] delno poškodovano.
 
== Viri ==
----[[Kočevski zbor#%20ednref1|[i]]] Škufca, Irena (2005): ''Spominska obeležja Narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem''. Kočevje: Občina Kočevje, Zveza borcev, Center za promocijo in razvoj turizma Občine Kočevje
 
==Zunanje povezave==
2

urejanji