Focke-Wulf Fw 190 Würger: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 37:
''[[Reichsluftfahrtministerium]]'' (''RLM'') oz. ''Rajhovsko letalsko ministrstvo'' je jeseni 1937 naprosilo nemške konstruktorje, naj izdelajo novega lovca. Deloval naj bi skupaj z osnovnim lovcem [[Messerschmitt Bf 109]]. Kljub temu da je bil Bf 109 še vedno učinkovito letalo, je odgovorne v RLM skrbel hiter razvoj tujih lovcev. Potrebovali so novo, modernejše letalo, ki bi bilo v prihodnje kos novejšim in vse boljšim zavezniškim lovcem.<ref>Shacklady 2005, str. 25.</ref>
 
[[Kurt Tank]] se je odzval s številnimi načrti, večinoma s tekočinsko hlajenimi [[vrstni motor|vrstnimi motorji]]. Šele z modelom, ki je predvideval zračno hlajen [[zvezdasti motor]], je vzbudil pozornost RLM-ja. V tistem času zvezdasti motorji v evropskih lovskih letalih niso bili pogosti, saj so imeli velik, odprt vstopnik za propelerjem, zaradi česar je veljalo, da ustvarjajo preveč [[zračni upor|zračnega upora]]. Tank je opazil velik uspeh ameriških zvezdastih motorjev ''Pratt & Whitney'' ''Twin Wasp'' in ''Double Wasp''. V svojih lovskih letalih sta jih uporabljala [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica ZDA]] in marinci. Zasnoval je okrov za motor tako, da je bil zračni upor manjši.<ref name="ReferenceA">Green in Swanborough 2001, str. 13.</ref> Namesto, da bi bil sprednji del motorja odprt, je Tank pustil le manjši in ozek vstopnik zraka med okrovom motorja in pestom propelerja. S tem naj bi omogočil še zadosten dotok zraka, ta pa bi se nato razporedil po motorju s pomočjo dodatnega (sprva 10-, nato 12-, nazadnje pa 14-krakega) hladilnega [[ventilator|ventilatorja]], t. i. ''"impelerja"''[[ventilator|,]]<ref>Price 2000, str. 6.</ref> Tata se je vrtel do trikrat hitreje kot sam propeler. Vendar hlajenje druge vrste valjev s tem ni bilo zadovoljivo rešeno, še posebej kritično je bilo pregrevanje spodnjih valjev v drugi vrsti.
 
Uporaba zvezdastega motorja v Fw 190 zato tudi ne bi vplivala na vzporedno proizvodnjo Bf 109, zanj so bili v prvi vrsti rezervirani motorji ''DB 601 (pozneje DB 605)'' s tekočinskim hlajenjem. S tem je RLM samo še bolj povečal svoje zanimanje zanj.<ref name="ReferenceA"/>
Vrstica 85:
'''Fw 190 A-4''' je bil predstavljen junija 1942, opremljen je bil z enakim motorjem in oborožitvijo kot ''A-3''. Glavna posodobitev je obsegala novejšo [[radijska oprema|radijsko opremo]] in v nekaterih primerih tudi daljinsko upravljanje ventilatorja za hlajenje motorja. Pri tej različici so povečali število kompletov ''Umrüst-Bausätze''.
 
''U1'' je bila izpeljanka s podkrilnimi nosilci bomb, od standardne oborožitve pa je obdržala le dva topa MG 151. ''U3'' je bil zasnovan kot jurišnik s podkrilnimi nosilci ''ETC 501''., Nana njih so lahko pritrdili bombe ''SC 250'' ali pa 300 l odvrgljive rezervoarje. Ta izpeljanka je postala osnova za poznejši jurišnik ''Fw 190 F-1''. Z manjšimi dodatki (dušilci plamenov izpuha in pristajalne luči) je lahko ''U3'' postal tudi nočni lovec. ''U4'' je bilo izvidniško letalo, opremljeno z dvema kamerama ''Rb 12,5'' zadaj in ''EK 16'' oz. ''Robot II'' kamero spredaj. Oboroženo je bilo z dvema 7,92 mm mitraljezoma MG 17 in dvema 15 mm topoma MG 151. ''U7'' je bil višinski lovec. ''U8'' je bil daljinski lovski bombnik (''Jabo-Rei'' ali '''''Ja'''gd'''bo'''mber '''Rei'''chweite''); imel je dodatni 300 l odvrgljiv rezervoar in dve bombi ''SC 50'' pod vsakim krilom. Včasih so odstranili 20 mm topova ''MG FF/M'', da so lahko dodali še dve dodatni bombi ''SC 250''. Bil je osnova za prihodnjo izpeljanko jurišnika ''Fw 190 G''.
 
Nekateri ''A-4'' so bili opremljeni tudi s podkrilnimi [[raketometalec|lanserji raket]] ''WGr 21,'' dobili so oznako ''Fw 190 A-4/R6''.
Vrstica 248:
Še preden je ''Fw 190 A'' prišel v operativno uporabo, je že bilo očitno, da letalo nima želenih sposobnosti letenja na velikih višinah. Motor ''BMW 139'' (in tudi poznejši ''801''), je bil prvotno zasnovan kot zamenjava za slabotnejše motorje, kot je bil npr. [[BMW 132|''BMW 132'']]. Motor BMW 139 je bil v bistvu motor BMW 132, ki mu je bila dodana druga vrsta valjev - tako je iz 7-valjnika postal 14-valjnik. Motorji 132 so bili prvenstveno uporabljani v nižje letečih [[transportno letalo|transportnih letalih]] (npr. ''Ju 52'' ''Julka'') in [[bombnik]]ih. Zato mu tudi niso vgradili superpolnilca (kompresorja), ki bi rešil to težavo. Motorji ''[[Daimler-Benz DB 601]]'', ki jih je imel ''Bf 109'', pa so imeli tak superpolnilec, ki je omogočal dodatni pospešek. Zaradi tega se ''190'' ni mogel meriti s ''109'' glede letenja nad 6.000 m. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj je ''109'' ostal v proizvodnji vse do konca vojne.
 
Tank je začel iskati še druge možne rešitve. Leta 1941 je predlagal številne različice, ki bi uporabljale nove motorje. Da bi izboljšal sposobnosti ''Fw 190,'' je predlagal vgraditev [[turbopolnilec|turbopolnilcev]] namesto superpolnilcev. Superpolnilci (kompresorji) so namreč mehansko gnani preko zobnikov od motorja in mu poberejo kar zajeten del moči, turbopolnilci pa so gnani z izpušnimi plini, zato izgube moči skoraj ni. Načrtoval je tri take različice: ''Fw 190 B'' s turbopolnilnim ''BMW 801'', ''Fw 190 C'' s turbopolnilnim ''[[Daimler-Benz DB 603]]'' in ''Fw 190 D'' s turbopolnilnim ''[[Junkers Jumo 213]]''. Letala bi imela pilotsko kabino pod tlakom in druge izboljšave, ki bi omogočale boljše letenje na velikih višinah. Posledično so naročili tri prototipe.<ref>[http://www.csd.uwo.ca/Elevon/baugher_other/fw190d.html Focke-Wulf Fw 190D]</ref>
 
''Fw 190 V12'' (različica ''A-0'', tovarniška številka 00035) je bil opremljen z deli, ki so jih nato uporabili v letalih serije ''B''. Ker je prototip temeljil na motorju ''BMW 801'' kot serija ''A'', so bile spremembe trupa minimalne. Vgradili so novo pilotsko kabino s stalnim pritiskom, steklo pokrova kabine je bilo mogoče odmrzovati, vgradili so tudi nov sistem za vbrizg ''GM-1''. Pri prvem testnem letu so se nato pokazale še nekatere težave, ki so bile večinoma povezane s tlačnim sistemom pilotske kabine, posledično so pozno 1942 ukinili celoten sistem. Zgodaj 1943 so začeli z novimi testi, v katerih so uporabili prvih pet izdelanih ''Fw 190 A-1'' (tovarniške številke 0046 do 0049 in 0055) za testna letala. Letala, ki so jih uporabili za preizkus kabin s stalnim pritiskom, so uporabili tudi za testiranje večjih kril, kar pa je resno vplivalo na teste kabine. Po teh testih so zgradili še en dodatni ''Fw 190 B'', ki so ga poimenovali ''B-1'' (tovarniška številka 00811). To letalo je bilo podobno kot ''B-0'', a je imelo malo drugačno oborožitev. Po prvih načrtih bi moral biti ''B-1'' oborožen s štirimi 7,92 mm mitraljezi MG 17 in dvema 20 mm topoma MG FF. Iz neznanih razlogov pa je bilo letalo (tovarniška števila 00811) oboroženo z dvema mitraljezoma MG 17, dvema 15 mm topoma MG 151 in dvema 20 mm topoma MG FF. Potem, ko je bil izdelan, niso naročili še drugih letal te serije, zato se domneva, da so bili testi nezadovoljivi.
Vrstica 257:
*<nowiki/>''V18'' je bila prva različica, ki je bila opremljena kot višinski lovec s kabino s stalnim<nowiki/> pritiskom, daljšimi krili, motorjem ''DB'' ''603G'', novim štirilistnim propelerjem in turbopolnilcem ''Hirth 9-2281''. Za razliko od poskusnih ''B'' letal, je imel ''V18'' turbopolnilec vgrajen na boljše mesto pod pilotsko kabino.<ref>[http://fw190.hobbyvista.com/fw190v18.htm Fw 190 V18/U1]</ref> Zaradi tega je dobilo letalo vzdevek ''Kenguru'' (nemško ''Känguruh''). Pozneje so ''V18'' spremenili v ''V18/U1'', ki je imel šibkejšo različico motorja ''DB'' ''603A'', a vgrajen novi turbopolnilec. Sledili so še štirje prototipi: ''V29'', ''V30'', ''V32'' in ''V33''. Podobno kot pri seriji ''C,'' so bili prvi primerki serije ''D'' izdelani samo z namenom, da bi preizkusili vgradnjo motorja ''Jumo 213A'' v obstoječi trup. Ta letala so predstavljala izpeljanko ''D-0''. Izpeljanki ''D-1'' in ''D-2'' sta bili skonstruirani kot višinska lovca. Prvi ''D-0'' prototip je bil končan oktobra 1942, imel je trup različice A-5 z motorjem ''Jumo 213A''. Sledila so še druga letala, a so pozneje ukinili celotno serijo.
 
Proti koncu leta 1943 je bilo očitno, da se [[Združene države Amerike|ameriška]] ''[[8. zračna sila (ZDA)|8. zračna sila]]'' pripravlja na večje letalske operacije. Na višinah, na katerih so delovali bombniki ''[[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]]'', so bile različice ''190 A'' zelo nebogljene., ''Bf 109'' pa so bili preslabo oboroženi, da bi bili uspešni proti močno oklepljenim bombnikom. Serija ''B'' je bila do takrat že ukinjena, zato so se osredotočili le na seriji ''C'' in ''D''., Težavetežave v obeh serijah so povzročali turbopolnilci, ker niso delovali dovolj zanesljivo. RLM je zaradi vojne potreboval hitro in preprosto rešitev, zato so se odločili, da bodo za nadaljnjo proizvodnjo uporabiljali motor ''Jumo 213A.'' Rodila se je nova serija ''D''.
 
Ta začasna in hitra rešitev je zadostovala, da so bili ''Fw 190'' sposobni za boj proti bombnikom. Leta 1943 je namreč Luftwaffe postala vse bolj zaskrbljena glede ''[[Boeing B-29|B-29 Supertrdnjav]]''., Titi ameriški bombniki so lahko leteli na takih višinah, kjer nemški lovci niso bili učinkoviti. Na sestanku v [[Messerschmitt]]ovih tovarnah so se odločili, da bodo nadaljevali z razvojem višinskega ''Fw 190'' pod imenom ''Ra(ffat)-2'' in ''Ra(ffat)-3''., Hkratihkrati bodo razvili novo različico ''Bf 109'' pod imenom ''[[Messerschmitt Me 155]]''. Pozneje so projekt ''Ra-3'' preimenovali v ''[[Focke-Wulf Ta 152H|Focke-Wulf Ta 152 H]].''
 
; Primerjava različic serije B
Vrstica 314:
Da bi lahko vdelali novi motor v trup in ohranili pravo težišče ter razporeditev teže, so morali podaljšati nos in rep letala. Letalo so podaljšali za 152 [[kirij|cm]], tako da je doseglo skupno dolžino 10,19 [[m]]. Trup so podaljšali med kabino in repom letala.
 
Vgradnja vrstnega motorja je narekovala spremembo trupa zaradi novega tekočinskega hlajenja. Zaradi enostavnosti sistema in čimboljše aerodinamike, je Tank vstavil obročast (''anularen'') hladilnik na prednji del motorja, podobno rešitev je imel [[Junkers Ju 88]] z Jumo motorji. Zaradi tega je ''D-9'' dajal vtis, da je še zmeraj letalo z zvezdastim motorjem.<ref>Donald 1994, str. 76.</ref> Medtem ko so imela prvaPrva letala serije ''D'' so imela raven zgornji del kabine, a so kmalu začeli vgrajevati kapljičast pokrov.
 
Ker je ''D-9'' imel vlogo čistega lovskega letala, je bila temu prilagojena tudi vsa oborožitev. Ta je bila lažja kot v predhodnih različicah. Opustili so dva krilna topova, tako da je letalo imelo le dva 13&nbsp;mm mitraljeza MG 131 in dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 v krilih. Letalo je malenkostno izgubilo na okretnosti okoli lastne vzdolžne osi, povečale pa so se mu sposobnosti v zavoju, vzpenjanju, strmoglavljanju in vododravnem letu. ''Dora'' je imela enaka krila kot ''A-8'', a je bila še zmeraj sposobna nositi zunanjekrilna topova (kot pri različici ''D-11''), s tristopenjskim superpolnilcem in štirimi krilnimi topovi (dva 15 mm MG 151 in dva 30 mm MK 108).<ref>Donald 1994, str. 80, 84.</ref>
Vrstica 407:
 
; Fw 190 U2
''U2'' je bil komplet za [[torpedni bombnik]], ki je bil opremljen z nosilci ''ETC 503'' pod vsakim krilom in nosilcem ''ETC 504'' pod trebuhom. Opremljen je bil z novim namerilnim sistemom ''TSA 2A'', ki je omogočal točnejše zadevanje morskih ciljev.
 
; Fw 190 U3