Agripove terme: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano |
m dodano |
||
Vrstica 53:
== Okras ==
Kopeli so bile okrašene z glaziranimi terakota ploščicami, slikami in z
== Kopanje v rimskem svetu ==
V pozni republiki in v zgodnji Principati je kopanje v Rimu postalo bolj kompleksno. To je mogoče zaslediti skozi cesarske kopalne strukture, vključno z Agripinimi, ki so postale vse bolj veličastne in zapletene. Nekatere teorije namreč kažejo, da se zdi, da gradnja javnih kopalnih kompleksov že nekaj časa ni bila sprejeta zaradi nekoliko senčnih dejavnosti, ki so se odvijale v njih. Nedavne študije so dejansko pokazale, da je bila gradnja določenih konstrukcij ocenjena kot krepostna (templji, forumi, ceste, vodovodi itd.), gradnja drugih vrst objektov (bordeli, gostilne in druge nizkotne strukture) pa je simbolizirala pregreho<ref name="Fagan">Fagan, Garrett G. ''Bathing in Public in the Roman World''. Ann Arbour: The University of Michigan Press (2002)</ref>. Skozi te teorije se zdi, kot da bi gradnja kopeli zavzela sivkasto sredino, ki je bila vmes, »stoji nekje med koristnimi javnimi spomeniki in nizkotnimi zatočišči telesnega razvrata«. To je verjetno razlaga, zakaj v Republiki ni bilo senatno določenih kopalnih kompleksov. Čeprav se senatorji verjetno niso popolnoma izognili kopanju, niso želeli porabiti javnega denarja za gradnjo.
[[File:Thermes trajan.jpg|thumb|Kasnejše Trajanove terme prikazujejo frigidarij (N), tepidarij (F) in kaldarij (C), obliko, ki je nastala v pozni republiki do zgodnjega principata. Ali so bile Agripove terme podobne, ostaja neznana zaradi skromnih arheoloških dokazov, ki so preživeli.]]
Pred dokončanjem Agripovih term, v času [[Rimska republika|Rimske republike]], se voda, ki so jo v mesto pripeljali prek enega od svojih številnih akvaduktov, ni uporabljala za kopanje. Lastniki zasebnih kopališč so bili prisiljeni kupiti vodo, ki je tekla iz javno dostopnih korit. Agripa je tukaj inoviral, ker je oskrboval terme z vodo, ki jo je napajal neposredno iz svojega sveže zgrajenega akvadukta Aqua Virgo. Vendar ne smemo pozabiti, da so se njegove terme začele kot zasebni kopališki kompleks, ki ga je osebno plačal sam, saj je bil do takrat eden najbolj premožnih moških v rimskem svetu. Po njegovi smrti leta 12 pr. n. št. pa so v zapuščini prešle Rimljanom, in tako postale prvi javni kopališki kompleks v Rimu (čeprav ne prvi v imperiju). Ta ukrep je povzročil spremembo stališč v senatu do kopalnih kompleksov, odstranitev njihove konstrukcije iz sivega območja in njihovo postavitev v področje krepostnih struktur, čeprav Agripin primer ne bi bil upoštevan, dokler Nerom ni zgradil kopališča v zgodnjih do srednjih 60-ih.
Dejansko se zdi, da tehnološki dosežki kopeli niso bili izgubljeni pri rimskih ljudeh, saj so bili sposobni nadzorovati in vsebovati veliko količino vode in celo nadzorovati želeno temperaturo, pri kateri so se vodili nekateri bazeni.
Dokazi kažejo, da je postalo kopanje v Rimu v 1. stoletju pr. n. št. veliko bolj priljubljeno, in se je veliko večje število Rimljanov začelo kopati v javnosti bolj pogosto. Te številke so se ponovno močno povečale v 1. stoletju našega štetja. Prehod v Varro navaja, da so bile v času, ko so bile prvotno uvedene kopeli v Rimu, obstajali ločeni oddelki za moške in ženske, ki so arheološko nakazani v republiških kopališčih, ki imajo pogosto arhitekturno delitev. V odlomku Cicero, ki podrobno opisuje posebno ogreto izmenjavo med [[Lucij Licinij Kras|Krasom]] in [[Mark Junij Brut |Brutom]], je razvidno, da se v tistem času oče in sin nista kopala skupaj, saj je to veljalo za neprimerno. Vendar pa je v odlomku navedeno tudi, da čeprav senatorji takrat niso gradili kopeli, so še vedno obiskovali zasebne kopališke hiše.
Izlet v Agripino kopališče, skupaj z drugimi zasebnimi kopeli, naj bi bil prijetno doživetje. Po Lukijanu, ko je komentiral izlet v Hipijeve terme, so bile »svetlo osvetljene, okrašene z marmorjem iz [[Frigija|Frigije]] in [[Numidija|Numidije]] in popisane s [[Pindar]]jevimi citati«. V njem je bil napis, ki omenja muzej, ki je bil priključen kopalnemu kompleksu, kjer je bila postavljena umetnost in kjer so lahko organizirali razprave in predavanja. Rimske kopeli so bile priznane kot družbena vozlišča znotraj rimskega sveta, kjer bi člani senatorskega razreda podlegli nižjim slojem družbe, celo sužnjev, kar je pomenilo nenavadno egalitarno značilnost rimskega življenja.
Videti je, da so Agripove terme predstavljale glavne tri vrste bazenov in sob, ki so bile vsebina rimskega kopališča: ''frigidarium'' (hladno kopališče), ''tepidarium'' (blagi / mlačni bazen) in ''caldarium'' (vroča soba in bazen). Obstajajo raziskave, ki kažejo, da bi lahko te prostore obiskali v obeh smereh, od hladnega do vročega in obratno. Najbolj vroča soba, ''caldarium'', bi imela ogrevanje pod tlemi, ki ga je ustvaril vroč zrak iz ognja pod vodo, kot tudi toplota sonca, ki je sevala preko vse bolj priljubljenega okenskega stekla v Rimu. Prav tako je bilo predlagano, da bi lahko zvonjenje zvonca (''tintinabulum'') sporočilo bližnjim Rimljanom, da so topli bazeni odprti. Vendar je bilo to kritizirano tudi iz različnih razlogov praktičnosti, pri čemer je bilo bolj naklonjeno razumnejši razlagi, da so bili zvonci uporabljeni za označevanje bližnjega oblačilnega kopalnega kompleksa. <ref>Simpson, Christopher J. “Tintinabulum and Thermae: A Note on Martial”. In Société d’Études Latines de Bruxelles. Vol. 163. pp. 114-119.</ref>
Kopeli v rimskem svetu so bile po eni strani socializacija, zdravje in zabava. Kjer se lahko uresničujejo, se igrajo športne igre ali igre z žogo, igrajo namizne igre, filozofirajo, ustvarjajo poslovne dogovore in umivajo umazanijo in umazanijo vsakdanjega življenja v starem Rimu. Nobenega dvoma ni, da so bili ti kompleksi mikrokozmosi rimskega življenja in celo potencialno majhne upodobitve samega rimskega sveta.
== Sklici ==
| |||