Vojvodina Braunschweig-Lüneburg: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Pandrej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Vojvodina Braunschweig-Lüneburg''' je bila vojvodina [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na območju današnje nemške zvezne dežele [[Spodnja Saška|Spodnje Saške]], v obdobju [[1235]]-[[1806]].
 
Vojvodina ima svoj zametek v posestih, ki jih je po svojihbabici in materi podedoval saški in bavarski vojvoda [[Henrik Lev]]; po saški babici Vulfhildi, hčerki [[Magnus Billung|Magnusa]], zadnjega [[Plemenska vojvodina Saška|saškega vojvode]] iz rodu Billungov, je podedoval saškiobmočje Lüneburga in bavarskipo vojvodamateri Gertrudi, hčerki saškega vojvode [[HenrikLotar LevSupplinburški|Lotarja Supplinburškega]], območje Braunschweiga. NjegovHenrikov vnuk, imenovan [[Oton Otrok]], je razdrobljena ozemlja dopolnil, jih zaokrožil v povezano celoto in pri kralju in cesarju [[Friderik II. Nemški|Frideriku II.]] dosegel zanje formalno-pravni status vojvodine. Vojvodina se je v kasnejših rodovih večkrat delila na manjše kneževine in so se te ponovno združevale v večje enote. Konec 17. stoletja je na večjem delu ozemlja nastala [[Volilna kneževina Braunschweig-Lüneburg]]. Po koncu Svetega rimskega cesarstva in [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je po sklepih [[Dunajski kongres|dunajskega kongresa]] (1815), ki je Evropi dal novo politično podobo, volilna kneževina Braunschweig-Lüneburg postala [[Kraljevina Hanover]], kneževina Braunschweig pa je dobila status vojvodine, [[Vojvodina Braunschweig|Vojvodina Braunschweig]].
[[Slika: Sächsische-Herzogtümer 1235.png|thumb|Dedna ozemlja Henrika Leva, ki so bila leta 1235 osnova za vojvodino Braunschweig-Lüneburg (oranžno)]]
==Uvod==
Vrstica 114:
===Kneževina Calenberg===
 
[[Slika: Calenberg (Merian).jpg|thumb|Knežji grad Calenberg v prvi polovici 17. st.; grad je stal le 12 km zahodno od samostana Hildesheim.<ref name=«M«/>]]
[[Slika: Merian Neustadt Rübenberge.png| thumb |Rezidenči grad calenberških knezov in mesto Neustadt am Rübenberge v prvi polovici 17. st. <ref name=«M«/>]]
Ozemlje kneževine Calenberg<ref>ozemlje med Leino pri Hanovru preko gričevja Deister do mesta Hameln ob Weserju, pri čemer je bilo mesto Hanover neodvisno in je prišlo v sklop kneževine šele med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]]</ref> je od kneževine Braunschweig-Wolfenbüttel prvič odcepil leta 1432 vojvoda Viljem Zmagoviti (†1482), ki pa je po bratovi smrti, nekaj let kasneje, zavladal tudi matični kneževini, tako da začetek rodbinske veje Calenberg pripisujejo njegovemu vnuku Eriku I. (†1540). Temu je oče Viljem II. (†1503) leta 1495 prepustil kneževino Calenberg z Göttingenom (v slednjem je leta 1463 izumrla domača veja). Erik I. je grad Calenberg utrdil v močno trdnjavo. Cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] mu je bil naklonjen, saj je v sporu s samostanom [[Hildesheim]] razsodil v njegovo korist, tako da je pridobil velik del samostanskih posesti, čeprav je bil pred tem v vojaške spopadu s samostanom poražen (1519-23). Erik I. je bil nasprotnik reformacije, ne pa tudi njegova žena, ki je po moževi smrti vladala v imenu mladoletnega Erika II., in je na dvoru vpeljala [[Evangeličanska Cerkev|novo vero]]. Ko je Erik II. (†1584) zavladal samostojno, je skušal dvor vrniti v [[katolištvo]], a brez uspeha. Prestolnico [[Neustadt am Rübenberge]] je spremenil v mestno trdnjavo in v njej po italijanskem vzoru zgradil renesančni dvorec Landestrost. Po izumrtju grofov von Hoya, leta 1582, je dobil večji del njihove grofije in leta 1585 tudi kraljevi fevd, grofijo Diepholz. Po Erikovi smrti sta kneževini Calenberg in Göttingen spet prešli na rodbinsko vejo Braubschweig-Wolfenbüttel.