Rim: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
m np
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 67:
 
[[Slika:Colosseum-2003-07-09.jpg|left|300px|thumb| Kolosej]]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
=== Antični Rim ===
 
{{glavni|Antični Rim}}
 
Eden od simbolov Rima, [[Kolosej]] ali Flavijski amfiteater (70-80 AD), je največji [[amfiteater]] kdajkoli zgrajen v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. Zgraditi so ga dali cesarji [[Flavijci|Flavijske]] rodbine: [[Vespazijan]], [[Tit]] in [[Domicijan]], zato tudi Flavijski amfiteater. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu [[Neron]]a v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 našega štetja. V njem so organizirali borbe [[gladiator]]jev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.
 
Za časa svoje vladavine je dal cesar Hadrijan na bregu reke [[Tibera|Tibere]] zgraditi veličastni [[mavzolej]], danes bolj znan kot [[Angelski grad]]. Leta 217 je dal cesar [[Karakala]] v Rimu zgraditi svoje slovite [[KarakoloveKarakalove terme|terme]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}</ref>
 
Drugo2. stoletje našega štetja je bila doba največjega sijaja antičnega Rima. Mesto se je razširilo izven Servijanovega obzidja, dolgi nadzemni [[akvadukt]]i so dovajali mestu pitno vodo, ta pa je pritekala tudi v številne fontane in javna kopališča, ki so bila ena od središč rimskega kulturnega življenja. Politično in poslovno življenje se je dogajalo na [[forum]]ih v poganskih templjih in tržnicah. Rimljani se hrepeneli po »panem et cirkences«, po predstavah, bojih in igrah v Koloseju[[Kolosej]]u, Marcelovem gledališču, v cirkusih (npr. [[Cirkus Maximus]]) ki so jih organizirali vladarji in bogataši. Ogromno mesto, ki je štelo že več kot milijon prebivalcev, je dal cesar [[Avrelijan]] (leto 270-275 AD) zavarovati z mogočnim obzidjem, dolgim 18 kilometrov, s trinajstimi vrati, ki je skoraj v celoti ohranjeno še danes.
 
Leta 312 je cesar [[Konstantin I. Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta Makcenzija[[Maksencij]]a <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}</ref> ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=13}}</ref> Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]].
Drugo stoletje našega štetja je bila doba največjega sijaja antičnega Rima. Mesto se je razširilo izven Servijanovega obzidja, dolgi nadzemni [[akvadukt]]i so dovajali mestu pitno vodo, ta pa je pritekala tudi v številne fontane in javna kopališča, ki so bila ena od središč rimskega kulturnega življenja. Politično in poslovno življenje se je dogajalo na [[forum]]ih v poganskih templjih in tržnicah. Rimljani se hrepeneli po »panem et cirkences«, po predstavah, bojih in igrah v Koloseju, Marcelovem gledališču, v cirkusih (npr. [[Cirkus Maximus]]) ki so jih organizirali vladarji in bogataši. Ogromno mesto, ki je štelo že več kot milijon prebivalcev, je dal cesar Avrelijan (270-275 AD) zavarovati z mogočnim obzidjem, dolgim 18 kilometrov, s trinajstimi vrati, ki je skoraj v celoti ohranjeno še danes.
 
Leta 312 je cesar [[Konstantin Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta Makcenzija <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}</ref> ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=13}}</ref> Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]].
Rim je po razdelitvi cesarstva na dva dela (leta 395) in po ureditvi nove prestolnice izgubil ves svoj politični pomen. V Rimu je ostal [[papež]], vodenje zahodnega dela rimskega imperija pa je cesar zaupal svojemu [[eksarh]]u, ki je vladal iz [[Ravena|Ravene]].
 
=== Srednjeveški Rim ===
Pogosto spregledana rimska srednjeveška dediščina je ena izmed največjih v italijanskih mestih.
 
Življenje v Rimu se je s [[Palatin]]aPalatina in [[forum]]ov preselilo k [[Lateranska bazilika|Lateranu]], kjer je bil sedež rimskega škofa, [[papež]]a.
Pogosto spregledana rimska srednjeveška dediščina je ena izmed največjih v italijanskih mestih.
Bazilike še iz časa [[Paleokrščanstvo|paleokrščanske]] dobe, vključno z baziliko [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marije Snežne]] in baziliko [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Sv. Pavla izven obzidja]] (slednje večkrat predelane v 19. stoletju), imata obe mozaike iz 4. stoletja. Poznejši pomembni [[mozaik]]i in freske so v cerkvah [[Santa Maria nel Trastevere|Sv. Marija onkraj Tibere]] (''Santa Maria nel Trastevere''), [[Santa Quattro Coronata|Santi Quattro Coronati]] in [[Santa Presseda|Santa Pressedi]]. Srednjeveške stavbe vključujejoso številneštevilni stolpestolpi, največja pa sta [[Torre delle Milizie]] in [[Torre dei Conti]], oba v bližini [[ForumRimski Romanumforum|Rimskega foruma]] (''Forum Romanum'') in ogromnega stopnišča, ki vodi do bazilike [[Santa Maria d' Aracoeli|Sv. Marija Aracoeli]] na [[Kapitolski grič|Kapitolskem griču]].
Življenje v Rimu se je s [[Palatin]]a in [[forum]]ov preselilo k [[Lateranska bazilika|Lateranu]], kjer je bil sedež rimskega škofa, [[papež]]a.
Bazilike še iz časa [[Paleokrščanstvo|paleokrščanske]] dobe, vključno z baziliko [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marije Snežne]] in baziliko [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Sv. Pavla izven obzidja]] (slednje večkrat predelane v 19. stoletju), imata obe mozaike iz 4. stoletja. Poznejši pomembni [[mozaik]]i in freske so v cerkvah [[Santa Maria nel Trastevere|Sv. Marija onkraj Tibere]], [[Santa Quattro Coronata|Santi Quattro Coronati]] in [[Santa Presseda|Santa Pressedi]]. Srednjeveške stavbe vključujejo številne stolpe, največja pa sta [[Torre delle Milizie]] in [[Torre dei Conti]], oba v bližini [[Forum Romanum|Rimskega foruma]] in ogromnega stopnišča, ki vodi do bazilike [[Santa Maria d' Aracoeli|Sv. Marija Aracoeli]] na [[Kapitolski grič|Kapitolskem griču]].
 
== Spomeniki na seznamu Unescove svetovne dediščine ==
Pod naslovom '''Zgodovinsko središče Rima, lastnosti svetega sedeža v tem mestu, ki uživa ekstrateritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura''' (''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'') so naslednji spomeniki v starem mestnem jedru Rima:
 
Po legendi, da sta Rim ustanovila Romul in Rem leta 753 pred našim štetjem, je bil Rim najprej središče rimske republike, nato rimskega imperija in je v 4. stoletju postal prestolnica krščanskega sveta. Mesto svetovne dediščine, razširjeno leta 1990 na obzidje Urbana VIII., vključuje nekatere od pomembnejših antičnih spomenikov, kot so forumi, Avgustov mavzolej, Hadrijanov mavzolej, Panteon, Trajanov steber in steber Marka Avrelija, pa tudi verske in javne zgradbe papeškega Rima. Svetovna dediščina obsega celotno zgodovinsko središče Rima znotraj mestnega obzidja v najširšem obsegu v 17. stoletju, kot tudi [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko sv. Pavla zunaj obzidja]]. Nepremičnina, kompleksna in stratificirana, vključuje izjemna arheološka območja, ki so integrirana v urbano tkivo.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/91]</ref>