Antonija Štupca: Razlika med redakcijama

 

'''Antonija Štupca''', [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], kulturna in socialna aktivistka, * [[4. januar]] [[1874]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], † [[13. december]] [[1962]], [[Maribor]].

 

== Življenje ==

Antonija Štupca se je rodila Antonu in Mariji Štupca r. Kreft. Oče je bil učitelj petja in obe rad jo je vzel s seboj k pouku, kjer sta s sestro vzgojili ljubezen do glasbe in slovenščine. Do smrti očeta je živela v [[Stoperce|Stopercah]], potem pa se je z materjo in sestro preselila na [[Ptuj|Ptuj]]. Leta 1878 je mati dobila službo grajske oskrbnice in preselile so se v [[Ormož|Ormož]],kjer je leta 1886 zaključila osnovno šolo. Tam jo je lokalni župnik, ki je govoril le nemško, zmerjal zaradi prepevanja slovenskih pesmi, ona pa se ni odrekla ne slovenščini in ne maši, zato je vsako nedeljo v cerkev peš hodila na Ptuj. Zatem se je preselila k botri v [[Maribor|Maribor]] in šolanje nadaljevala v meščanski šoli, leta 1892 pa je z odliko končala šolanje na učiteljišču v [[Gradec|Gradcu]]. Tam si je s štipendijo lahko privoščila učne ure petja in igranja klavirja.

Po končanem šolanju je zavrnila ponudbo za poučevanje na graški meščanski šoli in se vrnila domov učit slovenske otroke. Od leta 1892 do 1905 je poučevala v [[Markovci|Markovcih]], kjer je učence spodbujala k prepevanju v otroškem pevskem zboru in nastopanju v mladinskih igrah. Zaradi nasprotovanja nemškutarsko usmerjenega ravnatelja je odšla v Krčevino pri Mariboru in tam poučevala v dvojezični šoli. Tudi tam je bila izpostavljena grobim napadom nemškega dnevnika Marburger Zeitung, okrajni glavar grofa Attemsa pa ji je večkrat prepovedal peti v mariborskem Narodnem domu, kjer je učila slovenske pesmi. Leta 1919 postala ravnateljica dekliške meščanske šole v Mariboru in to službo opravljala do upokojitve, leta 1928. Po upokojitvi je v svojem stanovanju nudila bivanje dekletom iz revnejših družin, da so si lahko pridobile materialno in osebno neodvisnost.

 

== Delo ==

Od leta 1893 je bila aktivna v bralnem društvu v Markovcih , v ormoški, ptujski in mariborski [[Čitalnica|čitalnici]] je nastopala na koncertih in gledaliških predstavah, igrala pa je tudi v ormoškem [[Godalni kvartet|godalnem kvartetu]] bratov Serajnik.

Na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem je predavala o slabostih in nevarnostih [[Alkohol|alkohola]], udeleževala pa se je tudi protialkoholnih [[Kongres|kongresov]]. Leta 1918 in 1919 se je udeležila več [[Taborsko gibanje|taborov]] za ohranitev [[Boj za severno mejo|severne meje]] in zlasti Koroške. Leta 1920 se je na ljubljanskem shodu Krščanske ženske zveze kot aktivna članica Mariborskega ženskega društva zavzela za splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]] in ozemeljsko nedotakljivost tedanje Slovenije na italijanski meji. Od leta 1921 do 1941 je bila [[Predsednik|predsednica]] društva za podporo revnim učencem, od leta 1936 do 1941 pa [[Predsednik|predsednica]] Društva za varstvo deklet.