|
[[Slika:1997NeutronStar.jpg|thumb|right|200px|Prvo neposrednjoneposredno opazovanje nevtronske zvezde v [[vidni spekter|vidnem spektru]]. Nevtronska zvezda je [[RX J1856.5-3754]].|alt=]]
'''Nevtrónska zvézda''' je strnjeno jedro prejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 10 in 29 [[Solarna masa|solarnimi masami]]. Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (če ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik okoli 20km20 km in maso manjšo od približno 2.16 solarnih mas (kakšne nevtronske zvezde so lahko tudi 3.0 solarne mase). Ustvarijo se od [[supernova]] eksplozije ogromne zvezde, v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem, ki "stisne" jedro prejšnje zvezde preko bele pritlikavke v toatomskem od atomskega jedrajedru. Če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1cm1 cm'''<sup>3</sup>''') bi tehtala približno milijardo ton. Ne sesedejo se še naprej v črne luknje zaradi [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ki pravi da dva [[Fermion|fermiona]] ne moreta biti v enakem kvantnem stanju. To pa pomeni, da če vzamemo delec (npr. [[elektron]]) in ga damo v določen prostor, bo imel niz različnih lastnosti in, če pa hočemo dodati še en elektron v ta prostor, bo moral imeti ali drugačen energetski level, [[spin]] ali pa more zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz [[Nevtron|nevtronov]], (ki pa nastanejo tako, da se [[Proton|protoni]] in elektroni "stalijo" skupaj),. sestavljenaSestavljena je tudi iz samih protonov, elektronov in verjetno tudi iz železovih jeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov inter elektronov in več in več nevtronov., Kersaj se tudi nevtroni obnašajo kot individualni fermioni, tokar pomeni, da enaka načela delujejo tudi za njih. Torej, če imamo dva nevtrona in hočeta oba imeti enako kvantno stanje morata spremeniti vsaj en dejavnik (npr. na začetku spremenita spin), ampak, če še dodajamo nevtrone morajo spremeniti ali energijski level ali pa pozicijo saj je spin je lahko samo v dvedvh smerismereh. Ker ni veliko prostora v nevtronski zvezdi in je ekstremno gosta ponavadi spremenijospremenija energetski level. In kerKer nevtroni lahko vzdržijo ogromno sile (v tem primeru silo tlaka, ki je lahko veliko večja, kot jo najdemo kjer koli v nevtronski zvezdi), lahko spremenijo tudi energijski level. Sila pa prideprihaja od notranjega tlaka nevtrona, ki nastane z močno silo.
Poleg neznanske [[gostota|gostote]] imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti: zelo hitro se [[vrtenje|sučejovrtijo]] okrog svoje [[os vrtenja|osi]] in obdaja jih močno [[magnetno polje]].
Verjetno se skoraj vse nevtronske zvezde vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo [[gibanje]] neznansko [[pospešek|pospeši]]. Lahko se zavrtijo tudi več stokrat na sekundo. Na primer PSRJ1748-2446ad se vrti s približno hitrostjo 252.000.000km000 km/h=. To je 24% hitrosti svetlobe in zaradi tega ima bolj jajčasto obliko kot tradicionalna zvezda. Take objekte s tako hitrostjo vrtenja imenujemo pulsarji[[Pulzar|pulzarji]], ker oddajajo močen radijski signal.
Magnetno polje je približno bilijonkrat močnejše od Zemljinega.zemljinega, Karkar upogne atome, ki vstopajo v njegov vpliv.
Ima zelo tanko atmosfero vroče plazme, ki je približno 10cm visoka 10 cm.
Površina je zelo ravna, z največjimi nepravilnostmi 5 mm maksimuma. Površinska temperatura ima približno milijon [[Kelvin|kelvinov]]. (1°C=274.15kelvin)-(1.000.000kelvin=999.726,85°C)
Skorja je zelo trda in je najverjetneje narejena iz mreže železovih jeder, kjer se elektroni pretakajo skozi. Bolj se bližamo jedru, več je nevtronov in manj protonov ter elektronov. Ne vemo kakšna so jedra nevtronskih zvezd ampak mislimo, da so super tekoča nevtronska degenerirana snov ali pa kvarkova gluonska plazma.
|
