Regensburg: Razlika med redakcijama

Mesto ima 150.894 prebivalcev (2017) in je tako za [[München|Münchnom]], [[Nürnberg|Nürnbergom]] in [[Augsburg|Augsburgom]] čerto največje mesto na Bavarskem. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je proizvodni sektor ([[avtomobilska industrija]], [[strojništvo]], [[elektrotehnika]], mikroelektronika). Regensburg ima veliko število delovnih mest in brezposelnost je pod bavarskim povprečjem. Ima tri šole in je eno izmed treh regionalnih središč na Bavarskem.

 

 

Prva naselja v Regensburgu so iz kamene dobe. V bližini današnjega mesta je nastalo naselje s keltskim imenom Radasbona. Okoli leta 90 so tam Rimljani zgradili utrdbo. V času vladanja rimskega cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] je bila zgrajena nova rimska utrdba Casta Regina, ki danes leži v središču starega dela mesta. Mesto je bilo domnevno že v poznem obdobju [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]] škofijski sedež. V 6. stoletju so ga poselili Bavarci. Od leta 530 do prve polovice 13. stoletja je bil prestolnica Bavarske. Regensburg je ostal pomembno mesto v času vladanja [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Med letoma 1135 in 1146 so v mestu zgradili Kamniti most čez Donavo, ki je odprl mednarodne trgovske poti med [[Benetke|Benetkami]] in [[Severna Evropa|Severno Evropo]], s čimer je Regensburg postal kulturno središče južne Nemčije ter rezidenca bogatih trgovskih družin.

V začetku šestdesetih let je Regensburg veliko vlagal v tehnično in socialno infrastrukturo. [[Siemens (podjetje)|Siemens]] je bila prva multinacionalka, ki je prišla v Regensburg, sledilo pa ji je podjetje [[BMW]]. Leta 1965 je bila ustanovljena [[Univerza v Regensburgu]]. Od devetdesetih let naprej so v Regensburgu odprli več visokotehnoloških podjetij, kar je prispevalo k sedanjemu bogastvu mesta.

 

 

Regensburg leži na severnem delu reke Donave na geološkem križišču štirih različnih pokrajin. Severno in severovzhodno leži [[Bavarski gozd]] z gorovjem iz [[Granit|granita]] in [[Gnajs|gnajsa]], širnimi [[Gozd|gozdovi]] in [[Narodni park|narodnim parkom]]. Na jugu in jugovzhodu je rodovitna poljedelska regija [[Donavska nižina]] (nemško ''Gäuboden''). Na jugu se razteza spodnjebavarsko višavje, ki je podaljšek alpskega predgorja. Zahodno od Regensburga leži višavje [[Frankovska Jura]].

 

Mesto se nahaja v zmerno toplem pasu in ima celinsko vlažno podnebje, ki meji na oceansko. Za podnebje so značilna predvsem stabilna in suha poletja, ki se močno razlikujejo od deževnih alpskih predgorij. Namesto snega sta jeseni in pozimi zelo pogosti megla in visoka megla. Zaradi svoje lege je bil Regensburg v preteklosti pogosto onesnažen s [[Smog|smogom]].

 

Povprečna letna temperatura je 8 °C, povprečna letna količina padavin pa okoli 646 mm, zaradi česar je Regensburg eno najmanj namočenih mest na Bavarskem. Najtoplejši meseci so od junija do avgusta s povprečno temperaturo od 16,2 do 18 °C, najhladnejši pa od decembra do februarja s povprečno temperaturo ­­–0,9 do –2,7 °C. Padavine so najpogostejše v obdobju med junijem in avgustom.

 

Regensburg ima največje srednjeveško staro mesto severno od [[Alpe|Alp]] s skoraj 1500 zgodovinskimi stavbami in slikovito pokrajino. Najbolj priljubljene znamenitosti se nahajajo predvsem v starem mestnem jedru.